Pomembne strani
Glavni menu
| Center za mlad. knj. in biblioped. dejavnosti |
 |
 |
Opis dejavnostiPionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo (v nadaljevanju Pionirska) je skupaj z mladinskim oddelkom danes del Mestne knjžnice Ljubljana. Svoj izvor ima v Pionirski knjižnici, ki je kmalu po ustanovitvi leta 1948, postala vodilna strokovna ustanova na področju mladinskega knjižničarstva in estetske vzgoje mladih v Sloveniji.
Iz njenih najširših estetskih konceptov so v okviru knjižnice vzniknili kasnejši oddelki Pionirskega doma: likovna, glasbena, plesna, gledališka in filmska vzgoja, ter poučevanje tujih jezikov za otroke. Iz teh dejavnosti sta se osamosvojila današnje Mladinsko gledališče in Zavod Pionirski dom.
Na strokovnem področju je leta 1956 kot prva v Sloveniji uvedla prosti pristop do knjižničnega gradiva, sodobno strokovno obdelavo gradiva, uvedla mnoge bibliopedagoške oblike dela z bralci in med prvimi uvedla izposojo neknjižnega gradiva. Leta 1961 je organizirala pripravo in izdajo standardov za delovanje pionirskih knjižnic v Sloveniji ter ustanovila študijski oddelek za mladinsko književnost in mladinsko knjižničarstvo z arhivom slovenskega mladinskega leposlovja. Vse svoje praktično in teoretsko delo je že od vsega začetka sistematično dokumentirala, objavljala v strokovnih člankih v reviji Knjižnica ter širila po Sloveniji s predavanji, seminarji in hospitacijami, kar počne še danes.
Ko je leta 1967 mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) razglasila 2. april, rojstni dan H. C. Andersena, za mednarodni dan knjig za otroke, je Pionirska še isto leto pripravila prvo praznovanje na Slovenskem. To tradicijo nadaljuje še danes s pripravljanjem strokovnih razstav in prireditev.
Zaradi vsestransko uspešnega strokovnega in praktičnega dela v nacionalnem merilu je leta 1963 dobila naloge republiške matične službe za javne pionirske in šolske knjižnice. To funkcijo je formalno opravljala vse do leta 1985, ko so spremembe v organiziranju podjetij, ustanov in delovnih organizacij, vplivale tudi na formalno delitev nalog v knjižničarstvu. Odtlej s svojim strokovnim in praktičnim delom ohranja sicer neformalno vlogo nacionalnega strokovnega centra za mladinsko književnost in mladinsko knjižničarstvo.
Leta 1972 je med pobudniki za ustanovitev prve slovenske revije za mladinsko književnost in književno vzgojo, od leta 1977 pa tudi soizdajazeljica revije Otrok in knjiga. V njej in v drugih publikacijah, predvsem v glasilih za učitelje OŠ in mentorje Bralne značke, začne objavljati anotirane bibliografske preglede mladinskega leposlovja. To 35-letno delo ima zadnjih deset let obliko samostojne letne publikacije preglednih in priporočilnih seznamov mladinskih knjig po temah zvrsteh in žanrih. Seznam je cenjen in razširjen tako med knjižničarji kot med učitelji in mentorji bralne značke, strokovnjaki s področja mladinske književnosti, založniki, avtorji in drugimi sorodnimi strokovnjaki.
Iz internih predstavitev novosti knjig za otroke se leta 1972 razvijejo nacionalna strokovna srečanja mladinskih in šolskih knjižničarjev, ki kot redna mesečna srečanja, "Strokovne srede", potekajo vsako leto od septembra do maja še danes, na njih pa od 60 do 120 knjižničarjev iz vse Slovenije obravnava najrazličnejša strokovna in praktična vprašanja mladinskega knjižničarstva.
Leta 1991 da pobudo za ustanovitev revije Šolska knjižnica, tega leta izide na prošnjo Bralne značke v 2. številki Šolske knjižnice tudi pregledni seznam izbranih knjig od 1948 do 1990 z anotacijami.
Leta 1992 ustanovi Slovensko sekcijo mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY), v knjižnici je ves ta čas sedež sekcije.
Leta 1992 na pobudo NUK organizira sodelovanje Slovenije v Mednarodnem knjižnem kvizu, ki leta 1998, ko mednarodni presahne, postane Slovenski knjižni kviz. Ta leta 2006 prerase v Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz, ki ga danes otroci lahko rešujejo tako v klasični tiskani obliki kakor tudi na spletni strani in po mobilnem telefonu, hkrati pa je izobraževalni del kviza vključen v redno oddajo nacionalne televizije (Enajsta šola) in redno rubriko revije National Geographic Junior. Leta 1998 Pionirska ustanovi nagrado Moja najljubša knjiga. To nacionalno priznanje otrok je knjižnica razvila iz istoimenske bibliopedagoške oblike, ki jo je uvedla leta 1973. V njej so otroci razstavljali svoje najljubše knjige in se o njih izrekali. Danes s to in z mnogimi drugimi bibliopedagoškimi oblikami knjižničarji in mentorji po Sloveniji zbirajo glasove otrok po splošnih in šolskih knjižnicah za najljubšo slovensko in v slovenščino prevedeno knjigo in jih vnašajo v spletni glasovalnik, ki hkrati prikazuje položaj izbranih naslovov na barometru in udeležbo pri glasovanju po slovenskih regijah. V tej akciji redno sodeluje skoraj 30.000 otrok in preko 150 mentorjev. Organizacijsko postane leta 1982 enota Knjižnice Otona Župančiča, z združitvijo vseh ljubljanskih knjižnic, leta 2008, pa del Mestne knjižnice Ljubljana.
Za strokovnjakeStrokovnjakom, predvsem s področja mladinske književnosti in knjižničarstva, študentom učiteljem, mentorjem, založnikom, prevajalcem in avtorjem nudimo:
Za strokovnjake in laike
Za otroke in mladino
Sodelovanje
Zaposleni
|
