O knjižnici

Slovanska knjižnica je knjižnica humanistične usmeritve. Poseben poudarek postavlja na bibliografsko, dokumentacijsko, informacijsko in komunikacijsko delo, namenjeno javnosti ter podpira študijsko in raziskovalno dejavnost na področju humanističnih ved, slovanskih jezikov, književnosti in kulture.

Knjižnica hrani bogato primarno in sekundarno gradivo, primerno za študijsko, znanstveno ali strokovno delo za področja slavistike, slovenistike, literarne vede, zgodovine, filozofije, umetnostne zgodovine, etnologije, religiologije in sociologije. Že od začetka delovanja v letu 1946 sta opredeljeni tudi posebni nalogi Slovanske knjižnice: zbiranje, obdelovanje, hranjenje in predstavljanje gradiva, ki zadeva mesto Ljubljana in okolico in zbiranje knjig in periodike v slovanskih jezikih. Celotna knjižnična zbirka obsega do 150.000 naslovov.

Knjižnični prostori

Slovanska knjižnica hrani gradivo na 1000m2 prostora, 670m2 je namenjenih obiskovalcem. Velika, časopisna in računalniška čitalnica so klimatizirane in imajo skupaj 60 udobno opremljenih študijskih mest, 6 študijskih celic, 8 računalnikov, priključke za prenosne računalnike, brezžični internet.

2. nadstropje

• izposojevalni pult in informacije;
• klasični listkovni in elektronski katalog;
• razstavni prostor
• časopisna čitalnica;
• velika čitalnica;
• zaprto skladišče gradiva v slovenskem jeziku;
• prostor z napitki in prigrizki

3. nadstropje

• galerija velike čitalnice, računalniška čitalnica, separeji;
• oddelek za domoznansko dokumentacijo in bibliografski oddelek;
• upravni prostori

Pritličje

• razstavni prostor

Klet

• dvorana; zaprto skladišče tujejezičnega gradiva; varovan prostor z dragocenim in redkim gradivom.

Zgodovina knjižnice

Slovanska knjižnica je bila ustanovljena leta 1946 kot ljubljanska okrožna študijska knjižnica.
Prvotno knjižnično zbirko in prostore v Turjaškem dvorcu na Gosposki ulici 15 je prevzela od nekdanje ljubljanske mestne knjižnice. To je leta 1901 ustanovil takratni župan Ivan Hribar, delovala pa je pod okriljem mestnega arhiva.

Stoletna zgodovina Slovanske knjižnice pove marsikaj tudi o tem, kakšno gradivo lahko ponudi obiskovalcem.

Tri leta po ustanovitvi je namreč pesniku Antonu Aškercu kot njenemu prvemu knjižničarju uspelo dobiti izvode vseh časnikov, ki so izhajali v slovenskih deželah, pa tudi med izseljenci. Slovanska knjižnica zato še zdaj poleg drugega gradiva hrani in izposoja vrsto slovenskih pokrajinskih listov, ki so izšli do prve svetovne vojne. Obsežen "stari fond" dopolnjuje razmeroma velika zbirka slovenskih in tujejezičnih knjižnih redkosti, s katerimi se lahko pohvali samo nekaj podobnih (nearhivskih) ustanov v Sloveniji.

K predzgodovini Slovanske knjižnice spada tudi selitev knjižničnega gradiva leta 1935 iz magistratnih prostorov v Turjaški dvorec v sedanji Gosposki ulici. Tam se je poleg zbirke domačih dnevnikov, tednikov in revij, dokumentov iz magistratnih uradov ter slovenskih knjig v desetletjih izoblikovala velika zbirka del v drugih slovanskih jezikih.

"Novejša zgodovina" Slovanske knjižnice se je začela leta 1946, ko začela delovati kot ljubljanska okrožna študijska knjižnica. Kot posebni nalogi sta bili opredeljeni sistematično zbiranje, strokovno obdelovanje, hranjenje in predstavljanje knjižničnega gradiva, ki zadeva mesto Ljubljana in okolico s kulturnozgodovinskega, umetnostnega, znanstvenega, socialnega in gospodarskega vidika, ter zbiranje knjig in periodike v slovanskih jezikih, "ki naj posredujejo znanje o slovanskih narodih in njihovem življenju".

Ker je stroka razumela in ohranila dovolj posluha za način delovanja, posebnost in pomen njenih zbirk, je Skupščina mesta Ljubljane leta 1985 sprejela, da »statut knjižnico določa kot samostojno specialno knjižnico družboslovno-humanistične smeri«, leta 1999 pa jo je ljubljanski mestni svet potrdil kot »javni zavod na področju kulture in kot samostojno specialno knjižnico humanistične usmeritve.«

Leta 2000 se je knjižnica preselila v nove prostore na Einspielerjevi 1 s čimer je postajala moderna knjižnica, ki jo odlikuje dobra tehnologija ter hitra dostopnost do dokumentov. Do leta 2008 je veljala za tretjo največjo specialno knjižnico na področju kulture pri nas.

Junija 2008 je bila s sklepom mestnega sveta MOL priključena javnemu zavodu Mestna knjižnica Ljubljana, ki je združil vse dosedanje ljubljanske knjižnice.

Gradivo

Gradivo, ki ga je Slovanska knjižnica zbirala v letih svojega delovanja in ga danes lahko ponudi obiskovalcem, je zahtevnejše ravni. Gre za bogato primarno in sekundarno gradivo, zlasti primerno za študijsko, znanstveno ali strokovno delo:

1. gradivo s področja humanističnih ved: literarne vede, jezikoslovja, zgodovine, filozofije, umetnostne zgodovine, etnologije in etnografije, teologije, sociologije;
   
2. slovensko književnost, književnost v slovanskih jezikih in drugo, večinoma prevedeno svetovno književnost;
3. literarnoteoretske, literarnozgodovinske, jezikoslovne publikacije in druge objave, povezane s slovensko in svetovno književnostjo;
4. obsežno domoznansko zbirko, zlasti o Ljubljani in njeni okolici;
5. bogat arhiv časnikov, časopisov in drugih periodičnih publikacij, ki so izhajale na Slovenskem od 19. stoletja do danes;
6. slovenske in tujejezične knjižne redkosti;
7. priročno zbirko splošnih in specialnih enciklopedij, leksikonov, slovarjev, dnevnega časopisja in druge periodike.

Dostopnost gradiva

V prostem pristopu boste v veliki čitalnici našli priročno literaturo (enciklopedije, slovarje, priročnike, leksikone, ...), v časopisni čitalnici pa so v prostem pristopu na voljo periodične publikacije (časopisi, časniki, revije). Drugo gradivo poiščete v naših katalogih in ga naročite pri izposojevalnem pultu. Za pomoč se lahko s pridom obrnete na knjižničarje izposojevalce. Čakalnih dob za gradivo ni!

Na dom si v Slovanski knjižnici lahko izposodite naslednje gradivo:
- knjižno gradivo, ki ga knjižnica hrani v več izvodih;
- leposlovje, znanstveno in strokovno literaturo v tujih jezikih,
- večino CD-romov.

Samo za čitalnico je dostopno naslednje gradivo:
- knjižno gradivo v slovenskem jeziku, ki ga knjižnica hrani samo v enem izvodu,
- periodične publikacije, dragoceno gradivo, enciklopedična in leksikalna dela, slovarji in druga priročna literatura, mikrofilmi.

Prireditve

V skladu z našim poslanstvom prirejamo številne mesečne tematske ali priložnostne razstave, tedenske predstavitve novih publikacij ter ciklične ali posebne prireditve, predavanja ali simpozije. Tu so številne knjižne, fotografske in likovne razstave, literarni večeri in druge odmevne prireditve kot na primer 48-urni bralni maraton Nepretrgano branje Cervantesovega Don Kihota, ki sta ga pripravila knjižnica in špansko veleposlaništvo, mednarodni simpozij o Breztalnosti: Lev Šestov med religijo, literaturo in filozofijo, od leta 2005 redni pogovorni večeri Philologos, ki jih pripravlja knjižnica v sodelovnju s KUD Logos, sklop prireditev in razstav ob 200. obletnici rojstva Charlesa Darwina in drugo.

Posebne dejavnosti

Ni odveč povedati, da so bibliotekarji v desetletjih delovanja in razvoja knjižnice oblikovali obsežni podatkovni zbirki - (klasično) listkovno in računalniško - v sklopu bibliografske in domoznanske dokumentacije. Tako imamo v Slovanski knjižnici dva posebna oddelka: bibliografski, ki ga ureja Pavel Fajdiga in domoznanski, ki ga ureja Jurij Primožič.

V bibliografski dokumentaciji so zbrani podatki o pomembnejših strokovnih oziroma znanstvenih literarnozgodovinskih, literarnoteoretskih, jezikoslovnih in drugih objavah, povezanih s slovensko in (prevedeno) svetovno literaturo.

V domoznanski dokumentaciji lahko najdete zapise o delih, ki na različne načine obravnavajo slovensko kulturno, politično, gospodarsko in socialno zgodovino, umetniško in znanstveno ustvarjalnost ter preteklo in zdajšnje življenje, predvsem v Ljubljani in njeni okolici.

Storitve

V Slovanski knjižnici opravljamo mnoge storitve v zvezi z gradivom, ki olajšujejo njegovo dostopnost: fotokopiranje (ČB A3, A4), izpisi na laserski tiskalnik, izpisi z mikrofilmov, fotografiranje in skeniranje dokumentov po naročilu, digitalizacija, delo na mikročitalcu za starejše časopisno gradivo in izpisi z mikrofilmov in medknjižnične storitve (izposoja gradiva iz drugih knjižnic).

Možno je naročiti tudi vnos bibliografije ali pa najeti večnamensko dvorano.

Slovanska knjižnica svojim obiskovalcem zagotavlja ugodne študijske pogoje z uporabo osebnih računalnikov in študijskih celic.

1. Uporaba osebnih računalnikov
V računalniški čitalnici (galerija) je obiskovalcem namenjenih šest osebnih računalnikov, in sicer za pregledovanje CD-romov, brskanje po internetu, pisanje besedil in podobno. Vsi računalniki imajo program za urejanje besedil. Želeno je mogoče natisniti na laserski tiskalnik. Papir dobite pri knjižničarju izposojevalcu.
Če pri delu z računalnikom potrebujete slušalke, prosite zanje knjižničarja izposojevalca. Računalnika štev. 3 in 4 je mogoče (vsaj en dan prej) rezervirati za tri ure dnevno. V prostoru izposoje in informacij sta dva osebna računalnika s tiskalnikom za krajše pregledovanje podatkovnih baz, elektronske pošte in tiskanje ter trije terminali za iskanje po računalniškem katalogu.

2. Uporaba študijskih celic
V računalniški čitalnici (galerija) je šest študijskih celic, namenjenih poglobljenemu študiju. Celice je mogoče rezervirati za dva tedna, in sicer za dopoldanski (od 8. do 14. ure) ali popoldanski čas (od 14. do 20. ure). Ključe predalnikov dobite v izposoji.

Sodelovanje

Slovanska knjižnica je že desetletja odprta ustanova, kar se kaže v strokovnem sodelovanju med domačimi in tujimi kulturnimi institucijami, prirejanjem različnih kulturnih dogodkov ali pri nabavi gradiv.

Slovanska knjižnica že desetletja dobiva knjižnično gradivo na tri načine: z nakupom, darovi in zamenjavo. Darovalci so večinoma dolgoletni in predvsem najzvestejši obiskovalci. Zamenjava monografskih in periodičnih publikacij je že dolga leta oblika mednarodnega kulturnega sodelovanja knjižnice s sorodnimi ustanovami v slovanskih državah (npr. Češka, Poljska, Slovaška, Rusija, Bolgarija), pa tudi drugod (Avstrija, Velika Britanija).
Tako slovenski prostor dobiva pomemben del literature v slovanskih jezikih, izbrani izvodi slovenske literature pa prihajajo na police nekaterih evropskih knjižnic in znanstvenih ustanov.
Poleg redne izposoje gradiva je zelo pomembno široko sodelovanje z znanstvenimi, umetnostnimi in založniškimi ustanovami, katerim knjižnica daje na razpolago gradivo za razstave, priprave novih knjižnih izdaj, preslikave redkosti in podobno. V zadnjem času pa pripravlja različne prireditve tako z domačimi kot tujimi kulturnimi institucijami. (KUD Logos, špansko veleposlaništvo, Institut Cervantes, British Council, itd.)

Zemljevid