Čez kitajsko morje

Zakonca z dvema majhnima otrokoma na jugu Norveške zgradita veliko hišo, kjer bosta skrbela za duševno zaostale ali umsko bolne paciente. Oče, negovalec po poklicu, ter mati, medicinska sestra, v duhu Kristusove ljubezni predano skrbita za pet umsko zaostalih otrok, ki jih je socialna služba vzela nezmožnima staršema, ter za tri odrasle duševno bolne, vendar nenevarne moške. Nenavadna skupnost kljub občasnim težavam uspešno sobiva, bratec in sestrica imata z »norci« vsakodnevne stike, skupaj se igrajo, pogovarjajo, hodijo na izlete. Nekega dne pa pride do tragične nesreče, ki bo za vedno zaznamovala duševni mir požrtvovalne družine. Roman o veličini sočutja ter o brezpogojni ljubezni, ki brez predsodkov sprejema tiste najbolj krhke in pomoči potrebne, je vsekakor zgodba, ki v času krize vrednot bralcu ponuja nevsakdanje, katarzično doživetje. (AD)