Kako nastane vremenska napoved? – Andrej Hrabar

Prizorišče: Knjižnica Bežigrad

Datum dogodka: sreda, 13. september 2017 ob 18:30

Ciljna skupina: Mladi, Odrasli, Starejši

Tip dogodka: Arhiv prireditev

Na predavanju bo pojasnjeno, kako meteorološki modeli izračunajo vremenska stanja za naprej, kakšne podatke potrebujejo za določitev začetnega stanja ter kje so vzroki za napake izračunov in kako poteka proces priprave končne meteorološke napovedi za različne javnosti.

V sodobnem času vremenske napovedi temeljijo predvsem na izračunih meteoroloških modelov, ki simulirajo dogajanje v ozračju. Modeli vsebujejo fizikalne enačbe, ki opisujejo gibanje in stanje v ozračju. Današnji modeli so zelo zapleteni sistemi, ki za dobro določitev začetnega stanja potrebujejo čim več izmerjenih podatkov v ozračju pri tleh, pa vse do vrha ozračja. Potrebne podatke poleg meritev pri tleh in meteoroloških balonov zagotavljajo predvsem sateliti. Za reševanje enačb v modelih so potrebni računalniki z veliko računsko močjo. Tudi pri nas za zagone modelov in pripravo vremenske napovedi uprabljamo enega najmočnejših računalnikov v državi.

Meteorologi se v veliki meri opirajo na rezultate modelov in jih interpretirajo na način, da so razumljive laični javnosti. Za pravilno interpretacijo rezultatov modela je potrebno tudi ekspertno znanje; to delo pa opravljajo meteorologi prognostiki. Izračuni meteorološkega modela vedno vsebujejo tudi večje ali manjše napake, ki se praviloma s časovno oddaljenostjo večajo.