100 – letnica 1. svetovne vojne

Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju. Ob njeni 100-letnici pripravljamo v Knjižnici Otona Župančiča cikel prireditev. O 1. svetovni vojni bo predaval prof. ddr. Igor Grdina, ki je zaposlen na Inštitutu za kulturno zgodovino Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Vabljeni!

Prva svetovna vojna je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Štiri krvava leta vojne niso za seboj pustila samo vseh grozot ter popolnega uničenja, ampak so se v letih 1917 in 1918 že oznanjale korenite družbene in politične spremembe. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končala veliko vojno, je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu.

Program

Imperializem, militarizem, terorizem, avanturizem – ddr. Igor Grdina
19. februar ob 18.00, Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje
Predavanje bo predstavilo svet pred prvo svetovno vojno in se kritično ustavilo ob najpogosteje slišanih razlagah o razlogih za njen izbruh. Opozorilo bo problematičnost vere v nenehni napredek, ki je imela svoj delež pri poti sveta v planetarno vojno.
Predavanje bo tudi obravnavalo najvplivnejše predstave o vojni ter cilje in načrte posameznih velikih sil. V posebnih razmerah poletja 1914 je sistem zvez, ki je dotlej zagotavljal mir na evropski celini, postal dejavnik, ki je lokalni konflikt preobrazil v celinski spopad. Bismarckov sistem zvez za razliko od Metternichovega kongresnega reda ni imel mehanizma za mirno reševanje konfliktov.

Dinamična vojna – ddr. Igor Grdina
19. marec ob 18.00, Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje
Vse velike sile so si predstavljale, da bo vojna, ki je izbruhnila poleti 1914, izboljšana verzija francosko-nemškega spopada 1870–1871. Le redki so v polni meri upoštevali »lekcije« iz japonsko-ruskega spopada 1904–1905, ki so nakazovale možnost, da izid merjenja moči kljub hitro doseženi prednosti ne vodi zmerom k triumfalnemu miru.
Vojna je poleti in jeseni 1914 le prve dni potekala po načrtih sil, ki so jo začele, potem pa so se vse vanjo zapletene sile soočile s presenečenji. Največje je zadevalo veliko porabo streliva in veliko število žrtev. Še danes so največje izgube, ki so jih v enem samem dnevu zabeležile bojujoče se armade, iz tistega časa.

Statična vojna – ddr. Igor Grdina
25. april ob 18.00, Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje
Nerealizacija vseh bistvenih načrtov sil, ki so bile zapletene v prvo svetovno vojno, je vodila k statičnosti spopada. Tudi tam – na vzhodni fronti –, kjer je leta 1915 kazalo, da bo bojevanje obdržalo svojo dinamiko, je v naslednjem letu prišlo do pozicijske vojne. Tega niso spremenili niti vstopi novih sil v vojno – Italije leta 1915 in Romunije 1916. Le začetne operacije bolgarske armade so spominjale na operacije iz poletja in jeseni 1914.
Statična vojna je pomenila totalizacijo in absolutizacijo spopada. Na eni strani je šlo za blokado, ki so jo izvajale antantne sile, na drugi pa za (neomejeno) podmorniško vojno, ki jo je začela prakticirati Nemčija.

Revolucija ali wilsonizem? – ddr. Igor Grdina
21. maj ob 18.00, Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje
Sile, ki so se soočile s statično vojno, so začele iskati različne poti k spremembi položaja v svoj prid. Pri tem so posegle po zelo nekonvencionalnih sredstvih. Nemčija je hotela končati enotno vojno ter »razdeliti spopad«. Zato je 1917 poskušala z dvojno revolucionarno spletko: v Rusiji se je zamišljeni scenarij realiziral, v Mehiki pa ne. Še več: nemški poskus, da bi v vojno z ZDA, ki bile vse bolj naklonjene antantnim silam, zapletel Mehiko, je uradni Washington pripeljal do napovedi sovražnosti berlinski vladi. Formuliranje vojnih ciljev ZDA, ki so bili drugačni od tistih pri antantnih silah, je zagotovilo veliko moralni prednost nasprotnikom centralnih sil. Po drugi strani je tudi brest-litovski diktat slednjim koristil le navidezno, saj ni docela sprostil čet, ki sta jih Nemčija in Avstro-Ogrska imeli na vzhodni fronti.

Mir ali premirje? – ddr. Igor Grdina
11. junij ob 18.00, Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje
Neuspeh nemških ofenziv na zahodni fronti in zlom zadnje avstro-ogrske ofenzive proti Italiji je bil znamenje, da je zmaga za uradni Berlin in Dunaj onstran praga mogočega. Uspehi čet antantnih in pridruženih sil so potem zapečatili usodo centralnih sil. Upanje, da se bodo uresničile Wilsonove vizije (14 točk, 5 načel, 4 dodatne točke), je bilo veliko, vendar se je že na začetku mirovne konference pokazalo, da ne bo uresničeno. Mir, ki je bil sklenjen v dvorcih okoli Pariza, je bil kompromis med triumfalnim mirom in wilsonističnimi načeli. Po zavrnitvi ratifikacije mirovne pogodbe v ZDA, za kar sta imela največ zaslug senator Henry Cabot Lodge in nepopustljivost predsednika Wilsona, je postalo jasno, da bo sklenjeni mir kvečjemu malce daljše premirje. Tudi versajski sistem – podobno kot bismarckovski – ni imel garanta za svojo trajnost.

Razstave:

Pulj pred prvo svetovno vojno
7. junij –11. julij Slovanska knjižnica, preddverje

 

Napovednik

Koledar

« Avgust 2018 »
Po To Sr Če Pe So Ne
    1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31    

thl

pionirska

BZ-logo