Evropsko leto kulturne dediščine – september

Kulturna dediščina je del nas, del okolja in družbe, v kateri živimo. Obdaja nas povsod: v domovih, stavbah naših vasi in mest. Bogata bera dediščine nas vabi v splošne knjižnice, muzeje in galerije, vse do arheoloških najdišč. Dediščina pa niso le najdbe, dolgočasni zidovi in zaprašena umetnost, temveč njen vonj veje iz tradicionalnih veščin, obrti in druge nesnovne dediščine, iz zgodb in pesmi naših dedkov in babic, iz tradicionalnih jedi in filmov, ki jih gledamo. Kulturna dediščina nas povezuje v svoji raznolikosti. Zahvaljujoč tehnološkemu razvoju in internetu je danes bolj dostopna kot kdaj koli prej. Leto 2018 bo evropsko leto kulturne dediščine, leto najrazličnejših dogodkov in projektov, organiziranih z namenom vzbuditve zanimanja za kulturno dediščino v javnosti. Pridružite se nam pri njegovem praznovanju.

Predavanja

Netopirji Bežigrada in okolice – Primož Presetnik
10. september ob 18. uri, Knjižnica dr. France Škerl
Bežigrad je pretežno stanovanjska četrt, ki se kljub množici zelenja ne more ponašati z reko, gozdom ali celo jamami, se pravi s habitati, ki so sicer zelo ugodni za življenje netopirjev. Kljub temu pa tu živi 7 vrst netopirjev in to morda precej bližje, kot si predstavljate. Predaval bo Primož Presetnik, univ. dipl. biolog in član Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev.

Narodna galerija v Arboretumu – Jasmmina Marijan in Matjaž Mastnak
13. september ob 18. uri, Knjižnica Prežihov Voranc
Narodna galerija v Arboretumu je razstava, ki prikazuje slike z motivi večne lepote ter pomenljivost cvetja in žensk. Gre za reprodukcije izbranih slik iz Narodne galerije, ki so v Evropskem letu kulturne dediščine od marca 2018 do februarja 2019 razstavljene tudi v Arboretumu Volčji Potok in tudi drugod. Posebnost razstave je, da združuje najlepše iz dveh svetov, povezuje ljubitelje umetnosti in narave. Slike so pospremljene z umetnostnozgodovinskimi opisi in komentarji o cvetličnih vsebinah. O razstavi in njeni simboliki ter pomenu kulturne dediščine bosta spregovorila Jasmmina Marijan iz Narodne galerije in Matjaž Mastnak iz Javnega zavoda Volčji Potok.

Souvani in njihov park v Volčjem Potoku – Matjaž Mastnak
18. september ob 19. uri, Slovanska knjižnica, dvorana
Družina Souvan je bila v 19. stoletju eden od stebrov gospodarskega in kulturnega življenja v Ljubljani. Bila je del maloštevilnega finančno uspešnega slovenskega meščanstva. Leon Souvan se je zapisal v slovensko kulturno zgodovino kot mecen slikarjev, z lastno ustvarjalnostjo pa kot skladatelj in predvsem kot stvaritelj parka okoli graščine v Volčjem Potoku.

Kranjske dedne poklonitve v zgodnjem novem veku – dr. Vanja Kočevar
26. september ob 18. uri, Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje
Predavanje se posveča dednim poklonitvam vojvodine Kranjske – osrednje slovenske zgodovinske dežele. Kranjski deželni stanovi so se med letoma 1444 in 1728 dvanajstkrat poklonili deželnim knezom habsburške dinastije. Obred dedne poklonitve, ki je potekal v Ljubljani, je v tem skoraj tristoletnem obdobju doživel mnoge spremembe. Dr. Vanja Kočevar je zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa na ZRC SAZU.

Razstave

Souvani in njihov park v Volčjem Potoku
3.–29. september, Slovanska knjižnica, preddverje
Družina Souvan je s trgovsko dejavnostjo ter z delavnostjo, spretnostjo in zgledno socialno odgovornostjo v sto letih postala ena najbogatejših ljubljanskih družin. Njeni moški člani so bili gospodarski funkcionarji in politiki ter ob tem iz roda v rod bolj vpeti v kulturno življenje. Razstavo o znameniti družini je pod okriljem Javnega zavoda Volčji Potok zasnoval Matjaž Mastnak, za oblikovanje pa je poskrbela Mateja Račevski.

Narodna galerija v Arboretumu
3.–29. september, Knjižnica Prežihov Voranc
Narodna galerija v Arboretumu je razstava, ki prikazuje slike z motivi večne lepote in pomenljivost cvetja in žensk. Gre za reprodukcijo izbranih slik iz Narodne galerije, ki so v Evropskem letu kulturne dediščine od marca 2018 do februarja 2019 razstavljene tudi v Arboretumu Volčji Potok in drugod. Vsaka slika je opremljena z osnovnimi umetnostnozgodovinskim podatki in s komentarjem cvetlične vsebine, kar je posebnost te razstave. Na ogled so reprodukcije slik Ivane Kobilice (Kofetarica, Poletje, Tihožitje z maki, itd.), Helene Vurnik (Marija v oljčnem gaju), Fortunata Berganta (Marija Ana baronica Erberg), Riharda Jakopiča (Cvetlično thožitje) in drugih umetnikov. Razstava je priložnost, da si slike, ki jih sicer občudujemo v Narodni galeriji, lahko ogledujemo tudi v manj konvencionalnih okoljih. Avtorji besedil razstave: Jassmina Marijan, Matjaž Mastnak, mag. Kristna Preininger, dr. Andrej Smrekar, Mateja Račevski; oblikovanje: Mateja Račevski, Javni zavod Arboretum Volčji Potok in Narodna galerija.

Dr. Valentin Zarnik, oče slovenskih taborov
9.–14. september, Knjižnica Vodice
Dr. Valentin Zarnik, narodni buditelj, pisatelj in politik se je iz revne družine povzpel do ene izmed najvidnejših osebnosti v slovenskem javnem življenju v drugi polovici 19. stoletja. Da je lahko ostal in politično deloval v prid svojega naroda, je odklonil ponujeni profesorski mesti v Padovi in Zagrebu in se zadovoljil s skromno službo odvetniškega pripravnika. Zarnik je bil eden od organizatorjev prvega slovenskega tabora v Ljutomeru. Užival je sloves znanega in priljubljenega govornika, ki je znal navduševati ljudske množice. V ostrem spopadu z odpadniki in nemškimi priseljenci je Zarnik z besedami polnimi pikrega sarkazma neusmiljeno bičal nasprotnike. Govoril je na devetih od skupaj osemnajstih taborov, na treh pa je bil tudi predsednik. Na njih je v svojih govorih zagovarjal program Zedinjene Slovenije ter enakopravnosti slovenskega jezika v šolah, uradih, na sodiščih in v cerkvi. Dr. Valentin Zarnik je kljub temu, da je bil v tistem času eden od najvidnejših in najaktivnejših organizatorjev slovenskega taborskega gibanja in pomemben del družbenega, kulturnega in političnega življenja pri nas, žal še danes spregledan. Otvoritev razstave bo v nedeljo, 9. 9. 2018 ob 12. uri v Kulturnem domu Vodice.
Razstavo sta pripravili Slovanska knjižnica in Knjižnica Vodice in bo na ogled v Kulturnem domu Vodice (Kopitarjev trg 1) do 14. 9. 2018. Individualen ogled bo možen v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek med 18. in 19. uro. Šolam bo omogočen ogled razstave tudi v dopoldanskem času.

Netopirji, skrivnostni Ljubljančani – Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev
10. september‒26. oktober, Knjižnica dr. France Škerl
Netopirji so zaradi svojega načina življenja že od nekdaj navdih za različne vraže in pripovedke, ljudje pa do njih pogosto gojijo negativen odnos. Z razstavo želimo netopirje predstaviti širšemu krogu poslušalcev, razbiti predsodke o njih ter poudariti njihovo ogroženost in pomen v okolju. Izvedeli boste tudi, kje vse se netopirji skrivajo v mestu in kako ravnati, če se z njimi pobližje srečate.

Svet češke književnosti skozi prevode Zdenke Škerlj Jerman
12. september–5. november, Slovanska knjižnica, 2. nadstropje
Razstava predstavlja izjemno prevajalko Zdenko Škerlj Jerman, ki je v svojem petdesetletnem delovanju v slovenski prostor prenesla neizčrpno število čeških pisateljev. Zaslužna je za prevode leposlovja in otroške književnosti. Razstavo sta pripravila Oddelek za slavistiko (Filozofska fakulteta, Ljubljana) in Kulturno-umetniško društvo Police Dubove v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana. Projekt je podprlo Veleposlaništvo Češke republike v Ljubljani.

Napovednik

Koledar

« September 2018 »
Po To Sr Če Pe So Ne
          1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30

thl

pionirska

BZ-logo