SPREMLJEVALNI PROGRAM V MKL
Za odrasle:
Ko se babica naveliča pripovedovati …
9. marec 2016 ob 18.30 Knjižnica Bežigrad
… se zgodbe pojavijo. Vabljeni, da jih v mesecu pripovedovanja delite z nami – tiste smešne, malce žalostne ali poučne, namenjene otrokom ali odraslim. Z nami bodo tudi izkušene pripovedovalke, ki bodo oživile zgodbe, ki sta jih k nam prinesla Kristina Brenkova in Kamišibaj gledališče. Pridite, prisluhnite in pripovedujte.
Vam teče jezik?
9. marec 2016 ob 18. uri Knjižnica Prežihov Voranc
Vodi: Barbara Kaiser
Na prireditev vabimo pripovedovalce zgodb in poslušalce. Včasih smo pripovedovalci zabavni, pa tudi poučni. Od vas ne pričakujemo profesionalnih nastopov, le nekaj domišljije in iskrenosti. Če se boste odločili pripovedovati, naj bo vaša zgodba dolga približno 10 minut.
Od Pusta do Polpetelinčka (večer ljudskih pravljic)
9. marec 2016 ob 19.30 Knjižnica Šentvid
Pripoveduje: Tatjana Mavrič
Češnja je legenda, Začarani grad in medved, Zlatorog, Okostnjakinja, Polpetelinček, O Pustu in zakletem gradu, Tristo zajcev, Petelinček in čudežni mlinček ... so pravljice, ki bodo popestrile naš večer. Vsebina je zelo različna, zabavali se bomo, malo pa razmišljali.
zBiRALCI zgodb si pripovedujemo zgodbe
21. marec 2016 ob 18. uri Knjižnica Rudnik
Vodita in pripovedujeta: Lucija Magajna in Katja Pinter Željko
V času pripovedovalskega festivala bomo zgodbe prebudili, kot nas po zimi prebudi pomlad. Zgodbe o optimizmu in veselju si bomo pripovedovali v prostorih Knjižnice Rudnik. Med knjigami je vedno še bolj čarobno, zato vabljeni vsi, ki imate radi pripovedovanje in zgodbe.
Za otroke:
Irska ljudska: Rdeča kokoška
1. marec 2016 ob 17. uri Knjižnica Otona Župančiča
Pripoveduje: Ida Mlakar
V hišici sredi gozda so skupaj živele mačka, miška in rdeča kokoška. Nekega jutra je rdeča kokoška zaklicala: »Kdo bo vstal in zakuril v peči?« Mačica in miška sta se samo namrdnili in spali naprej. »Bom pa sama zakurila,« je rekla rdeča kokoška in natanko to je tudi storila … 
Pravljica o samorogu
3. marec 2016 ob 17.30 Knjižnica Brezovica
Vodi: Ana Suhadolnik
Trije bratje se odpravijo na pot, da bi ujeli samoroga. Komu izmed njih bo uspelo in kako se bo končala zgodba za samoroga, boste slišali na uri pravljic v Knjižnici Brezovica.
Južnoafriška ljudska: Kako je slon dobil rilec
8. marec 2016 ob 17. uri Knjižnica Otona Župančiča
Pripoveduje: Tone Obadič
Včasih živali niso bile takšne, kot so danes. Takrat so tudi sloni imeli kratek rilec. Brez dolgega rilca niso mogli doseči ne visokih listov ne drevesih, ne najboljših poganjkov izpod nizkega grmičevja. Tudi piti so morali na kolenih. Nekoč, ko so svoje gobce potopili v jezersko vodo, je k njim skrivaj zaplaval lačen krokodil … Ko se babica naveliča pripovedovati …
9. marec 2016 ob 17. uri Knjižnica Bežigrad
… se zgodbe pojavijo. Vabljeni, da jih v mesecu pripovedovanja delite z nami – tiste smešne, malce žalostne ali poučne, namenjene otrokom ali odraslim. Z nami bodo tudi izkušene pripovedovalke, ki bodo oživile zgodbe, ki sta jih k nam prinesla Kristina Brenkova in Kamišibaj gledališče.
Slovenska ljudska: Čarobni mlinček ali zakaj je morska voda slana
15. marec 2016 ob 17. uri Knjižnica Otona Župančiča
Pripoveduje: Ida Mlakar
Nek deček je živel s slepo babico, ki jo je imel zelo rad. Ko je toliko odrasel, da je lahko v celoti prevzel skrb zanjo, se je zaposlil na ladji. A starejši fantje so ga zasmehovali, ker je bil reven. Ko je svojo bolečino zaupal babici, mu je ta podarila mlinček. To pa ni bil navaden mlinček, temveč mlinček poln čarobnih moči.
Mali in veliki pripovedujejo velike in malo manjše zgodbe
21. marec 2016 ob 10. uri Knjižnica Rudnik
Vodi: Katja Pinter Željko
V pravljičnem stolpu Knjižnice Rudnik se bodo v času, ko pravljice praznujejo, zbrali otroci iz Vrtca pod Gradom. Drug drugemu bomo pripovedovali pravljice iz čarobne kocke. Pripovedovali in poslušali bodo otroci iz vrtca in knjižničarka.
Malavijska ljudska: Zakaj petelinček kikirika
22. marec 2016 ob 17. uri Knjižnica Otona Župančiča
Pripoveduje: Tone Obadič
Hijenež in petelin sta bila nekoč prijatelja. To si je hijenež štel v veliko čast, saj je petelin tedaj veljal za enakovrednega levu in slonu. Živali so ga spoštovale zaradi rdečega grebena na glavi, ki jih je spominjal na ogenj. Petelina nobena žival ni hotela užaliti, ker so mislile, da lahko s svojim grebenom kadarkoli zakuri svet.
