Filmska sled – Matjaž Mohar

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Začetek dogodka: četrtek, 06 julij 2017

Konec dogodka: ponedeljek, 31 julij 2017

Ciljna skupina: Odrasli, Starejši

Tip dogodka: Arhiv prireditev

Razstava o filmskem plakatu, ki prikazuje zgodovinski razvoj od prvega plakata preko umetniško-oblikovalskega razcveta v 50. in 60 letih do sodobnih oblikovalskih stvaritev.

Razstava je na ogled v mediateki.

Iz zgodovine

Pojav filmskih plakatov je vezan na sam začetek razvoja filma in njegovega javnega prikazovanja. Njuno pot je združil tehnološki razvoj in družbene razmere.

Prek plakata film vizualno komunicira z gledalci. Njegov glavni namen je bil in ostaja še dandanes informirati in privabiti občinstvo na projekcije. Žanrsko različni filmi svojo publiko nagovarjajo z vsebinsko in tipološko različnimi pristopi. Pri tem so eni bolj uspešni, drugi manj.

Za prvi znani filmski plakat se šteje avtorsko delo Marcellin Auzolle za film L´Arroseur Arrosé iz leta 1985. Gre za nemo komedijo, ki traja 45 sekund in je bil predvajan v kinematografih Lumiere. Na zgodnejših plakatih so bili slikovni elementi ilustrirane scene iz filmov, za katere so se uporabljali različni umetniški stili.

Prvi filmski plakati so bili natisnjeni v majhnih nakladah, zaradi tega so bili kinematografskim dvoranam v času projekcij le izposojeni in kasneje vrnjeni distributerjem. Dimenzije plakatov so bile različne od majhnih letakov do plakatov največjih dimenzij. Zgodnejši plakati so bili ilustrirani, šele kasneje z razvojem tehnologije je fotografija z grafičnim oblikovanjem prevzela vizualni primat. V 50. in 60. letih so bila na področju filmskih plakatov ustvarjena prava umetniška dela.

Film kot izraziti vizualni medij je zaradi vedno bolj raznolikih in ambicioznih filmskih vsebin narekoval nove oblikovne rešitve. V njih so videli izziv znani avtorji (Saul Bass, Reynold Brown, Vladimir in Geogrii Stenberg, Bob Peak, Bill Gold, Richard Amsel, Tom Jung, Heinz Schuz-Neudamm idr.), veliko pa je tudi plakatov neznanih avtorjev.

V začetku filma še ni bilo pomembnih filmskih zvezd, zato so bile na plakatih najbolj popogosto ilustrirane scene iz posameznih filmov. Tudi imen igralcev še niso zapisovali. Kasneje so distributerji spoznali, da k ogledu filma privabljajo tudi filmski igralci in so se temu prilagodili. Na plakatih so se začela pojavljati imena igralcev in njihove slike. Pogosto so bile celo s pogodbami definirane dimenzije pojavljanja igralcev na plakatih. S tem so se počasi vzpostavila pravila pri oblikovanju plakatov, kot na primer blok teksta na dnu plakata z zoženo pisavo, kjer so zapisane zahtevnejše informacije. Portrete in fotografije glavnih igralcev, ki so sočasno dopolnjevale tipične črkovne vrste je znal najbolje unovčiti Hollywood in obdobje art deco predstavlja tako imenovano zlato dobo Hollywooda. Uporaba zvezdniških igralcev še dandanes močno narekuje in sooblikuje ustvarjanje filmskih plakatov, saj so močan magnet za večino filmskih navdušencev.

Filmski plakati so svojo sled pustili tudi v drugih filmskih sredinah. Iz dvajsetih in tridesetih let izstopa ruski plakat, na katerega so močno vplivala avantgardistična gibanja še posebej konstruktivizem. Izstopajoča avtorja sta Aleksander Rodčenko in Kazimir Malevič. Zanimiv in dragocen je tudi japonski filmski plakat za film Godzila.

Filmski plakat pri nas

Na Slovensko je prvi film prišel 1896 in z njim tudi vizualno nagovarjanje publike. Prvi film je spremljal časopisni oglas, ki se je oblikovno zgledoval po oglasih za cirkuške predstave, potujoče razstave čudes, varieteje. Oglasi so večjo prepoznavnost dosegali z uporabo različnih črkovnih vrst, črt, okvirjev ter spreminjanjem njihove velikosti in debeline. Velikosti so bile manjših dimenzij, ki so jih sestavili anonimni grafični delavci v tiskarnah. Z razvojem tiskarske stroke pa se v drugi polovici 20. let prejšnjega stoletja pojavili tudi pravi avtorski filmski plakati. Za prve ohranjene avtorske filmske plakate štejemo dela Petra Kocjančiča. Njegovi plakati so v primerjavi z današnjimi tipiziranimi in bleščavimi sodobnimi plakati manj zanimivi, celo skromni. V tistem času pa so pomenili precejšen premik pri nagovarjanju gledalcev. Kocjančič je za plakate uporabil abstrahirano ilustracijo, barvo, prekrivanje besedila in slike ter ročno izrisane črke. Pri tem je iskal različne vizualne rešitve za različne filmske žanre.

Prihodnost filmskega plakata

Filmski plakat je uspešno premostil skok iz tiskanega v digitalni prostor. V dobi interneta filmski plakat ostaja zanimivo in pomembno vizualno sredstvo. Ob večini najav ali ob kritikah filma na spletu se ob vzporednem vsebinskem tekstu pojavi tudi filmski plakat, ki vizualno obogati objavo in obenem ohranja osnovno funkcijo, informiranja o filmu.

Vsekakor za tiskanimi filmskimi plakati ostaja veliko zanimanje predvsem med oblikovalci, raziskovalci, cineasti. Aktualno ostaja zbiranje plakatov, saj ti s časom dosegajo vrtoglave vrednosti. Največ zanimanja vzbujajo plakati z znanstveno-fantastično vsebino. Za enega najdražjih plakatov velja filmski plakat za film Metropolis režiserja Friza Langa. Plakat pa je oblikoval Heinz Schulz-Neudamm.

Viri