Zato je 1917 poskušala z dvojno revolucionarno spletko: v Rusiji se je zamišljeni scenarij realiziral, v Mehiki pa ne. Še več: nemški poskus, da bi v vojno z ZDA, ki bile vse bolj naklonjene antantnim silam, zapletel Mehiko, je uradni Washington pripeljal do napovedi sovražnosti berlinski vladi. Formuliranje vojnih ciljev ZDA, ki so bili drugačni od tistih pri antantnih silah, je zagotovilo veliko moralni prednost nasprotnikom centralnih sil. Po drugi strani je tudi brest-litovski diktat slednjim koristil le navidezno, saj ni docela sprostil čet, ki sta jih Nemčija in Avstro-Ogrska imeli na vzhodni fronti.

Redni prof. ddr. Igor Grdina je zaposlen na Inštitutu za kulturno zgodovino, Znanstvenoraziskovalni center SAZU.