Kako drugačen pomen dobi razumna narava vseh ljudi, če jo skušamo razumeti širše od zgolj tehnološke in ekonomske racionalnosti in potem takšno globalno, kozmopolitsko umnost merimo po njenem doprinosu k napredku človeškega duha?

Kakšni bi lahko bili kriteriji za takšen napredek človeškega duha v dobi vse bolj pametnih strojev – če ob iskanju le teh prisluhnemo tudi vsem predstavnikom starih kulturnih in religijskih tradicij tega sveta (poleg judovskih, krščanskih in islamskih tudi budističnih, hindujskih, taoističnih, šamansko animističnih, aboriginskih itd.)?

Ob tej temi bo naša iztočnica knjiga Nicolasa de Condorceta: Očrt zgodovinske slike napredka človeškega duha.