Kronanje brez krone – Kranjske dedne poklonitve v zgodnjem novem veku – dr. Vanja Kočevar

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: sreda, 26. september 2018 ob 18:00

Ciljna skupina: Odrasli, Starejši

Tip dogodka: Arhiv prireditev

Vsaka zamenjava na prestolu zahteva umestitev novega vladarja. Samo dejanje umestitve pa nam z nebesedno komunikacijo svojega ceremoniala lahko izda marsikaj o naravi same oblasti ter o odnosu in razmerju moči med vladajočimi in vladanimi. 

V poznem srednjem in zgodnjem novem veku se je v deželah Štajerski, Koroški, Kranjski in Goriški tak obred inavguracije novega deželnega kneza imenoval dedna poklonitev.

Predavanje se posveča dednim poklonitvam vojvodine Kranjske – osrednje slovenske zgodovinske dežele. Kranjski deželni stanovi so se med letoma 1444 in 1728 dvanajstkrat poklonili deželnim knezom iz vrst habsburške dinastije. Obred dedne poklonitve, ki je potekal v Ljubljani, je v tem skoraj tristoletnem obdobju doživel mnoge spremembe in se iz pustega pravnega akta prelevil v razkošni baročni teater razkazovanja moči in blišča absolutističnega monarha. Poleg tega je ritual na Kranjskem, podobno kot na Koroškem, skrival tudi nekatere staroslovanske prvine.

Pravno podlago dednim poklonitvam je v vzhodno alpskem prostoru predstavljal privilegij Rudolfa I. za štajersko plemstvo iz leta 1277, ki je deželanom dal pomembno pravico, po kateri je bil vladar pri pravnem dejanju dedne poklonitve dolžan priseči prvi pred plemstvom oziroma stanovi. Ta dolžnost deželnoknežje telesne prisege je bila posebnost notranjeavstrijskih dežel in je mnogim vladarjem šla v nos, zato je njeno (ne)izvajanje postalo dober pokazatelj razmerja politične moči med stanovi in vladarjem. Ob dednih poklonitvah so pomembno vlogo igrali tudi nosilci dednih deželnih služb – predstavniki najodličnejših plemiških družin, ki so predstavljali vladarjev dvor, ko se je ta mudil v deželi. Same dedne poklonitve so običajno zelo popestrile družabno dogajanje v Ljubljani, kjer so potekali številni verski obredi, gledališke predstave, viteške igre in plovba z razkošnimi ladjami po Ljubljanici.

Predavanje skuša prikazati, kako se je skozi slaba tri stoletja do svojega zenita v času baroka razvijal ceremonial dednih poklonitev ter kako se je skozenj zrcalilo spreminjajoče razmerje moči med deželnimi stanovi na eni in deželnim knezom na drugi strani.

Dr. Vanja Kočevar je zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa na ZRC SAZU.

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Nastavitve zapri