Ob branju del Ivana Cankarja se zdi, da je žensko kot avtonomno bitje razklal na dva pola, ki sta med seboj popolnoma ločena in nezdružljiva. Žensko je opisoval kot trpečo in požrtvovalno mater, katero je v skladu s svojimi pričakovanji vgradil v mit ali pa jo je popolnoma demitologiziral v obliko ženske, ki s svojo telesnostjo uničuje moške.