Ker se umetniki z vseh področij z dviganjem BDP države in odpiranjem novih delovnih mest praviloma ne morejo hvaliti - kako naj jim torej v naši prihodnji umetniški državi priznamo status prebojnikov?
Morda s tem v deželi, katere identitetna zgodovina se posebej opira na umetnost - s posebnim poudarkom na pomenu literature (ne le Prešerna in Cankarja), likovne umetnosti (ne le iimpresionistov), arhitekture (ne le Plečnika), gledališča, glasbe, fotografije, filma, arhitekture itd. - ne bi smeli imeti posebnih težav!
Kako sta prav filozofija in umetnost na vseh področjih človekove ustvarjalnosti od prazgodovine do interneta poskrbela za ključne preboje v našem razumevanju smisla biti in človeškosti človeka?
Ali danes še razumemo ta prebojni potencial umetniških del?
