Gre za zgodnjerenesančni slog, ki je postal temelj ne le renesanse (npr. Jacobus Gallus Carniolus), temveč tudi kasnejšega baroka (Johann Sebastian Bach) in rokokoja.

Nizozemska vokalna polifonija je postala glasbeni modus vivendi, vse pa je pripeljalo do razvoja vokalnega večglasja, ki vlada na neki način v strogih kontrapunktičnih merilih še danes.

Spoznali bomo nekaj pomembnih predstavnikov tega časa, med katerimi so Guillaume Dufay, Jakob Obrecht, Orlando di Lasso, Heinrich Isaac, Pierre de la Rue, Johannes Ockeghem in Josquin des Prés, spregovorili pa tudi o glasbenih oblikah, kot so motet, chanson, maša, kanon in rondo. Seveda ob glasbenih primerih in premislekih.