Sam izraz flamenco se je izoblikoval šele v 18. stoletju in je pomenil samo vrsto glasbe s sefardskimi, mavrskimi, indijskimi ter romskimi koreninami. Flamenko je predvsem umetnost, ki je nastala iz človekove prvinske potrebe po izražanju čustev. Dolgo časa zatirani andaluzijski Romi so stoletja trpeli lakoto, revščino in poniževanje, zato so razvili poseben odnos do glasbe in plesa, ki sta jim pomenila odmik iz realnosti ter možnost, da najdejo uteho svojemu trpljenju, ko le to delijo z drugimi. Razvilo se je mnogo zvrsti, ki se med seboj razlikujejo po ritmu glasbe in sporočilnosti vse pa ostajajo spoštljive do tradicije n z njo z roko v roki nadgrajujejo umetnost flamenka.