Incident v Emoni leta 316 in prva državljanska vojna med Konstantinom in Licinijem – dr. Rajko Bratož

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: sreda, 26. marec 2014 ob 18:00

Ciljna skupina: Mladi, Odrasli, Starejši

Tip dogodka: Arhiv prireditev

Cesar Konstantin, ki je leta 306 kot vladar rimskega Zahoda (Britanija, Galija, Hispanija z Mavretanijo) nasledil svojega očeta Konstancija, se je v letu 312 vključil v boj za oblast v rimskem cesarstvu, kjer so tedaj vladali štirje cesarji: nepriznani Maksencij v Italiji in Afriki, Licinij na Balkanu in v Podonavju ter Maksimin Daja na Vzhodu (od Male Azije do Egipta).

V slogu bliskovite vojne je poleti vdrl v Italijo in jeseni v zgodovinsko epohalni bitki pri Milvijskem mostu severno od Rima premagal Maksencija. Zmagoviti cesar, ki naj bi po skrivnostnem dogodku med samo bitko sprejel krščanstvo, je s tem postal gospodar zahodne polovice cesarstva. Ko je njegov tedanji zaveznik Licinij, s katerim sta uskladila versko politiko februarja 313 s t. i. imenovanim Milanskim ediktom, premagal vzhodnega cesarja Maksimina Dajo, sta državi zavladala dva cesarja: Konstantin na celotnem Zahodu in Licinij na Balkanu ter celotnem Vzhodu.

Njuno zavezništvo se je začelo po dveh letih krhati in se je spreobrnilo v nepomirljivo sovraštvo. Licinij, po prepričanju pogan, je jeseni 315 pripravil zaroto proti krščanstvu vse bolj naklonjenemu Konstantinu, ki je gojil apetite do delov njegovega teritorija. Ideološko-propagandni pripravi je sledil spopad.

Povod za vojno, ki je izbruhnila jeseni 316, je bilo rušenje Konstantinovih kipov v Emoni, tedaj obmejnem mestu med obema vladarjema. Licinijevo namero, da bi z armado iz Panonije vdrl v Italijo, je preprečil Konstantin z bliskovitim pohodom iz severne Italije v Podonavje in zmago v težki bitki pri Cibalah (dan. Vinkovci v vzhodni Slavoniji). Licinij se je po porazu umaknil v Trakijo in tam zbiral sile za ponovni spopad, Konstantin pa je zavzel ves zahodni in centralni Balkan. V sklepnem delu leta 316 je sledila druga bitka v Trakiji, v kateri je Konstantin sicer zmagal, vendar je zaradi nasprotnikovega spretnega manevra izgubil taktično prednost, tako da mu ni uspelo zavzeti celotnega Balkana. Cesarja sta sklenila mir, ob tem pa budno varovala vsak svoje ozemlje.

Sedem let kasneje (323/324) je prišlo med njima do dokončnega obračuna, po katerem je postal Konstantin vladar celotne države. Čeprav so bili rezultati prve Konstantinove vojne proti Liciniju z drugo vojno preseženi, pa je pustila prva vojna pomembne sledi v upravni ureditvi države: v posvetni upravi so ostale v veljavi do konca 4. st., v cerkveni ureditvi pa segajo njihove posledice celo do obdobja pokristjanjevanja Bolgarov v 9. st.

V sklepnem delu predavanja bo na kratko predstavljena cesarjeva družinska zakonodaja iz tega obdobja, ob tem pa njegova družinska tragedija, do katere je prišlo med njegovim zadnjim potovanjem z Balkana v Italijo (326) v bližnjem sosedstvu današnjega slovenskega ozemlja.

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Nastavitve zapri