160 let Slovenske matice
Slovenska matica je najstarejše delujoče slovensko kulturno in znanstveno društvo in druga najstarejša slovenska založba. Nastala je na pobudo mariborskih rodoljubov v času, ko nismo imeli ne slovenske univerze, ne samostojne akademije znanosti in umetnosti. Njen namen je bil povezati vse intelektualne moči slovenstva v prizadevanjih za krepitev slovenske kulture, znanosti, jezika in knjige.
Ustanovljena je bila 4. februarja 1864, ko je z Dunaja prispelo 500 goldinarjev ustanovitvenega kapitala in dovoljenje cesarskih oblasti, da se kot ena zadnjih matic slovanskih narodov lahko osnuje. Od takrat je založila že več kot 1000 knjižnih naslovov, z izdajanjem učbenikov in priročnikov je poskrbela za utemeljitev in razvoj slovenske znanstvene terminologije na različnih strokovnih področjih, z geografskimi in zgodovinskimi deli za krepitev slovenske narodne identitete, s številnimi leposlovnimi zbirkami pa za umetniško rast slovenske književnosti.
Med letoma 1900 in 1908 je, na primer, Ivan Cankar pri Slovenski matici izdal kar deset knjižnih naslovov, med njimi romana Na klancu in Martin Kačur. Poleg tega je zbirala dragocene pisne spomenike o slovenstvu, odkupovala rokopise slovenskih avtorjev in skrbela za postavitev spomenikov našim književnikom.
Vso pisno in knjižnično gradivo, ki ga je uspela zbrati, je darovala Narodni in univerzitetni knjižnici, za kar je leta 2023 prejela tudi Trubarjevo priznanje za pomemben prispevek k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine.
Na razstavi bodo na ogled nekatere najpomembnejše in najdragocenejše knjižne izdaje Slovenske matice, njene zbirke, priznanja, ki jih je v svoji več kot stoletje in pol dolgi zgodovini prejela, ter druge dragocenosti, ki jih hrani še danes.
Razstavo sta pripravila: Aleš Gabrič (izbor besedil in slik) in Ignacija Fridl Jarc (izbor razstavnih predmetov). Slovenska matica v sodelovanju s Slovansko Knjižnico.
