Čustveni incest: ko starši iz svojih otrok naredijo čustvene partnerje – Peter Topić

Otroci ne upravljajo sami s svojim življenjem, vloga staršev je pri njihovem odraščanju in razvoju ključna. Nobenega privilegija ni v tem, da otrok postane zaupnik ali nadomestni partner enega od staršev, saj mu je s tem onemogočeno, da bi v resnici odrasel v avtonomno osebo. V takem odnosu, ki postane vir zmedenosti in naraščajočega besa, je otrok oropan otroštva, počuti se izkoriščenega in ujetega. Ko odrastejo, ti otroci idealizirajo svoje starše, da bi tako v sebi prikrili bolečino zanemarjenega in izkoriščenega otroka, saj biti staršev nadomestni partner pomeni biti žrtev prikritega incesta. Pogosto razvijejo nerealno predstavo o tem, kaj partnerski odnosi so in kaj jim v življenju lahko ponudijo. Kot posledica izkušenj v otroštvu se žrtve čustvenega incesta tudi v odraslosti spopadajo s krivdo, sramujejo se svojih legitimnih potreb po zdravi odvisnosti od drugih in so žrtve neizpolnjujočih intimnih ter seksualnih odnosov.

Predavanje je del programa Šole življenjskih veščin, ki jo organizira Društvo UP in jo sofinancirata Ministrstvo za zdravje in FIHO.