Koseško nebo – Remzo Skenderović
Ljudje smo se od nekdaj ozirali v nebo. S strahospoštovanjem. Tudi danes je tako, pa naj bo človek občutljiva pesniška duša, umetnik ali radoveden znanstvenik, pa tudi sleherni med nami. Pogled v nebo nas popelje v svet meditacij, metafizike … pod nebom, pod zvezdami, pod oblaki, ki so skrivnostni, izmuzljivi, nedosegljivi … V bleščavi sonca ali v hladni svetlobi lune človek začuti, da je del nečesa večjega; skrivnostno nas še vedno privlači kljub napredku znanosti, ki nam marsikaj razkriva. Slikarji so vedno iskali svetlobo, ki je vodila v rojstvo fotografije. Medij se je razvijal vse od svetlobne škatle do posebnega mesta v albumih, v knjigah in tiskovinah, pa do sten, panojev in fasad, da lahko danes na medmrežju kroži ves svet.
Remzo Skenderović je v izbrani seriji fotografij ujel izmuzljive trenutke, tiste, ko je bilo nebo najbolj dramatično, polno gibanja ali hitro spreminjajoče se svetlobe. Skoraj filmski kadri z arhitekturnimi elementi, značilnimi za ta del Ljubljane, določijo lokacijo – Koseze. Zato »Koseško nebo« v vseh drobnih detajlih daje čutiti najbolj osebne, a hkrati občečloveške poglede, ki nas povežejo z nami samimi in tudi z dialogom pesnika Baudelaira in tujca (Tujec, 1862). Pred nami se odpira nebo, okno v vesolje in hkrati v veliko skrivnost. Belgijski slikar nadrealist Rene Magritte (1898–1967), ki je velikokrat slikal oblake in jih pogosto vključeval v zelo nenavadne motive in v povsem samosvoje kompozicije s pticami, ni prav rad slišal vprašanja »Kaj to pomeni?«. Odgovoril je, da ne pomeni nič, ker tudi skrivnost ne pomeni nič, je neznano. Poleti pa naša domišljija in zavedanje, da smo mi vsi in ves svet pod enim nebom.
Milena Zlatar, univ. dipl. um. zgo.
TUJEC
Koga ljubiš najbolj, skrivnostni človek, povej? Očeta, mater, sestro, brata?
Nimam očeta in matere, ne sestre, ne brata.
Prijatelje?
Izustil si besedo, ki mi je njen pomen
ostal do danes neznan.
Domovino?
Ne vem, na kateri strani leži.
Lepoto?
Rad bi jo ljubil, ko bi bila božanska in nesmrtna.
Zlato?
Sovražim ga, kakor ti boga sovražiš.
Ej, kaj pa torej ljubiš, čudni tujec?
Ljubim oblake … oblake, ki romajo … tam doli … tam doli … čudovite oblake.
Charles Baudelaire (1898–1967)
Voditeljica programa
mag. Nela Bajrović Petek
Glasbeni nastop
Sofija Vernig Skenderović (Mentorica Jelena Vukolić, Glasbena šola Marjana Kozine v Novem mestu)
Predstavitev fotografskega opusa
Milena Zlatar, univ.dipl.zgod.umetn.
Razstavo bo odprl
Njegova Ekselenca mag. Dragan Tufegdžić, Veleposlanik Črne gore v RS
Razstava bo odprta do 9. novembra 2024.
