Pojem dematerializacije v zgodovini filozofije, religije in umetnosti – mag. Marko Ogris

Izraz dematerializacija v okoljski misli pomeni občutno zmanjšanje količine materialov, uporabljenih za potrebe proizvodnje in potrošnje. Prvi pogled na večino družb sedanjega sveta nam jasno pokaže, da je v situaciji vojne ali ekonomsko tehnološke tekme za prevlado med močnejšimi državami sedanjega sveta kakršen koli poziv k dematerializaciji povsem utopičen.

Vendar, ta zgodba večjega dela človeške zgodovine ima tudi svojo drugo plat – navdihujoče poskuse mnogih posameznikov s področja filozofije, umetnosti in religije, da bi v lastnem individualnem življenju občutno zmanjšali navezanost na svet materialnih dobrin, v korist premika k intelektualnim in duhovnim dobrinam.

Kako različno dandanes razumemo ta stari poziv k asketskemu odmiku od materialnosti – če vprašamo na eni strani okoljsko angažirane varuhe naravne biodiverzitete in pristaše gesla nazaj k naravi ter na drugi strani navdušene pristaše bliskovitega razvoja visoke tehnologije, znanosti in dosežkov umetne inteligence!