Skriti zakladi Krima – Mihaela Triglav Čekada

Kaj imajo skupnega ohranjeni stari kamniti mejniki z grbi kartuzije Bistra in iških gospodov Engelshausov iz gozdov pod Krimom, kamniti osamelec Vrbica iz Iškega Vintgarja ter vrhovi Krim, Kamenica in Županov vrh? Vsi še danes predstavljajo veljavne geodetske točke. Pričajo pa še o veliko starejšem določanju mej iz let 1726, 1823 in 1904 ter dogodkih in ljudeh, ki so ta geodetska znamenja postavljali. Pričajo pa tudi  o razvoju geodetske izmere na naših tleh. Na predavanju bomo govorili o tem, kako so stoletje dolgi spori pri vsakoletnih obhodih mej botrovali prestavljanju meje kartuzije Bistra in postavitvi mejnikov leta 1726. Kako se je ta meja ohranila v veljavi vse do danes v obliki meje katastrskih občin. Kako je geodetska točka na vrhu Krima predstavljala izhodišče koordinatnega sistema, ki so ga na območju Kranjske pričeli uporabljati v času franciscejske zemljiškokatastrske izmere leta 1823. Kako lahko na Županovem vrhu nad Rakitno najdemo tri različne tipe geodetskih znamenj, ki povedo kako so se obeležja takega tipa geodetskih točk spreminjala skozi čas. Kje na kamnitem osamelcu Vrbica v Iškem Vintgarju se nahaja tromeja nekdanjih okrožij Gorenjske, Dolenjske in Notranjske ter je hkrati štirimeja še danes veljavnih katastrskih občin.

Doc. dr. Mihaela Triglav Čekada se v aplikativnem raziskovalnem projektu ARIS L2-50090 »Geodetska znamenja kot materialni pričevalci razvoja geodetskih mrež« ukvarja z odstiranjem zgodb, o katerih pričajo v naravi še vedno ohranjena starejša geodetska znamenja, zato se veseli tudi pogovora s slušatelji, saj le-ti nemalokrat podajo zanimive indice, kje na terenu so še ohranjena starejša geodetska znamenja, ki lahko razkrijejo še druge zanimive zgodbe.

Fotografija: Mihaela Triglav Čekada.