Sodobna umetnost – dr. Sarival Sosič
Najbolj razgibano obdobje v zgodovini likovne umetnosti je zagotovo 20. stoletje. Ustvarjalci se usmerjajo v spreminjanje perspektiv in pozicij znotraj družbe. Vedno bolj so družbeno kritični, razvijajo močnejšo empatijo ter socialni čut, hkrati pa razvijajo individualne osebne poetike. Na kompozicijskem nivoju umetnosti ustvarjalci opuščajo linearno perspektivo in odkrivajo svobodnejše in eksperimentalne načine predstavljanja likovnih podob. Razširjajo se polja opazovanja in razumevanja umetnosti. Odmiki od tradicije so vse bolj poudarjeni, toda med vedno večjim številom ustvarjalcev se pojavljajo tudi takšni, ki se naslanjajo na predhodna likovna dogajanja. Zaradi tega danes umetnost postaja vedno bolj sinkretična; med seboj je povezujoča znotraj žanrov, stilov, načinov prezentacij in usmeritev, saj v svoj likovni jezik vključuje skoraj vse, kar obstaja, tako na materialni kot idejni ravnini. V 20. stoletju se močno razvije tudi teorija likovne umetnosti, kjer je razvidno različno razumevanje sodobne umetnosti, saj je prav sodobna umetnost izredno široka v svojem delovanju in vplivu na družbo. Kljub številnim dogajanjem v umetnosti zadnjih sto let pa se zdi, da likovna dela odmevajo z mislijo, da je koncept ključni del umetnosti, a hkrati se priznava, da je estetski vidik še vedno krepak sestavni del likovnega izražanja.
