Tiha (r)evolucija z Zalko Drglin
Dan Tihe ®evolucije in dan D za vez med pesništvom in znanostjo. Ali kot pravi naša tokratna gostja Zalka Drglin: »Skozi dvoje vrat vstopam (…) in za oboje velja nujni pogoj – zavezanost resničnosti. Kako zelo čutimo zunanje pritiske, ki skušajo pospeševati naše dejavnosti in terjajo »izdelke«. A ključna spoznanja v znanosti imajo svojo notranjo brezčasno logiko: pregnesti je treba dosedanjo vednost, jo kritično premišljevati in jo v srečnem trenutku uzreti z nove točke, z dodano vrednostjo. / Podobno je s poezijo: nosečnost z zbirko Amonit je terjala potrpežljivost in predvsem obnavljanje zaupanja v zmožnost, da moj jezik zmore ponesti čez. To, da svet govori, sem vedela že, odkar se zavedam; da pišem (jaz) to govorjenje, je zame prvenstveno odgovornost, ki terja svoj čas, ki ga ne odmerjata ne biološka ura ne koledar.« Od prenesenega pomena »nosečnosti« in »otrok«, ki so procesi dela in njihove kreacije, tega večera pesniške, bomo prešle_i k zahtevam in odgovornostim starševstva, ki z Zalko Drglin »v nas odpira najgloblje rane iz časa, ko smo bili [sami] še otroci, in je tisto preteklo še vedno tu in sedaj, marsikaj nerazrešeno in nepotešeno. In vse to v okoliščinah, kjer je vstop v materinstvo medikaliziran in institucionaliziran. / Kako se gibati v krajih tako zmuzljive prostosti, kjer je veliko vprašanj in preizpraševanj, in nobene vnaprejšnje gotovosti? Kako, če ne v potrpežljivem nagovarjanju h pogovoru, k odnosu z drugimi, partnerjem_ico, otrokom, z ne-človeškimi bitji …«
In ker je poezija tista, ki najbolj »potrpežljivo« nagovarja k odnosu z vsem, kar je, bosta v zaključnem delu tega večera igrala na njene občutljive strune v dialogu Zalka Drglin v vlogi pesnice in Andrej Ilc v vlogi erudita s področja poezije in zdaj že njenega prepoznavnega javnega bralca.
Zalka Drglin je doktorica ženskih študij in feministične teorije, deluje kot raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in je izjemna strokovnjakinja na področju obporodne skrbi, proučuje koncepte materinstva in starševstva ter vsakdanje prakse, povezane z njimi.
Kot vodilna avtorica je decembra 2021 dosegla umestitev babištva v slovenski Register nesnovne kulturne dediščine, sodelovala je v mednarodni strokovni skupini, ki je letos pripravila medkontinentalno nominacijo za vpis babištva v UNESCO seznam nesnovne kulturne dediščino človeštva. Je tudi priznana višja predavateljica, trenutno zunanja sodelavka Fakultete za zdravstvo Angele Boškin.
Kot svetovalko jo poznajo ženske, ki se v nosečnosti in po porodu srečujejo s tesnobo, depresijo, izgubami ali travmatičnim porodom. Deluje kot snovalka in vodja programov pri Združenju Naravni začetki, ki so pravkar odprli spletno mesto o pravicah porodnic. Je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih besedil, in soavtorica dveh dokumentarnih filmov. In pesnica: leta 2019 je izšla njena pesniška zbirka Amonit.
Dogodek organizirata in vodita Renata Šribar in Marjeta Doupona.
