Urbanistična misel Edvarda Ravnikarja – Peter Krečič

Edvard Ravnikar (1907 – 1993) sodi med tri velike arhitekta in urbaniste 20. stoletja na Slovenskem. To so Maks Fabiani, Jože Plečnik in Ravnikar. Prva dva sta izhajala v veliki meri iz dunajske šole Otta Wagnerja in dosegla vsak s svojo izvirno urbanistično vizijo izjemne dosežke. Prvi predvsem z vrsto urbanističnih načrtov za Ljubljano po potresu, potem za številne kraje v Posočju, porušene med prvo svetovno vojno. Plečnik je s svojo vizijo Ljubljane kot Novih Aten svoje mesto preoblikoval v prepoznavno evropsko prestolnico.

Ravnikar, Plečnikov učenec, pa se je pri svojem urbanističnem konceptu v temelju naslonil na modernistično urbanistično doktrino švicarsko francoskega arhitekta Le Corbusierja, vendar jo je učinkovito prilagodil potrebam slovenskega prostora, moderniziral središče Ljubljane in svojo urbanistično misel vpeljal v spomeniške naloge, kot sta spominsko grobišče Kampor na Rabu in spominski park ustreljenih v Dragi pri Begunjah.