Zarote, domneve in uradna dejstva zgodovine danes – Boštjan Kojc
Kar izvemo iz medijev, je lahko v nasprotju z dejstvi. Informacije, ki prihajajo iz njih, so lahko podrejene vodeni pripovedi, na katero ni imuna niti stroka, čeprav se pogosto ponaša s statusom znanosti. A znanost v svojem bistvu išče dejanska pojasnila in ni zabetonirana v dogmah – temelji na vedoželjnosti, iskanju izzivov in zavračanju ujetosti v laž.
Dejstva razumemo kot osnovo za sklepanje o resničnosti. Tako na primer obstajajo ohranjeni zapisi romanskih zgodovinarjev, ki jih je predstavil Matej Gazvoda, in ki kažejo na nespregledljivo prisotnost prvonaseljencev ter njihovo edinstveno omiko. Dejstvo je tudi, da uradne zgodovinske in znanstvene strani hranijo zapise, ki razkrivajo sporno delovanje – pogosto prikrito ali namenoma prezrto. Zaradi številnih dokazov o namernem zavajanju v korist oblasti lahko upravičeno domnevamo, da obstajajo dejanske zarote, saj so motivi prepoznavni.
Dejstvo je, da različna poimenovanja evropskih ljudstev s skupnim izročilom govorijo o Slovenih, Slavih, Vindih in sorodnih skupnostih. Genetske raziskave dr. Perdiha kažejo na 68.000-letno kontinuiteto našega genskega spomina. Še danes živi potomci starodavnih rodov se zavedajo svoje identitete in dedovanega izročila, ki jim služi kot temelj življenjskega nazora in merilo za prav.
Ključna vprašanja:
- Kaj za nas pomeni lastna identiteta, utemeljena na neomejenem svetovnem nazoru in pravici do dedovanega izročila?
- Kako razumemo soljudi, ki slepo zaupajo avtoritetam in svoj gnev izražajo po nareku pripovedi, ki spodbuja samo-razvrednotenje?
- Kaj storimo, ko zaznamo, da nam nekdo povzroča škodo in namerava s tem nadaljevati, pri tem pa gre za človekovo najvišjo vrednoto – živeti kot celovito, svobodno bitje?
