Zoran Furman: Namibija in Južna Afrika
Potovanje po dveh državah na skrajnem jugu afriške celine se je začelo v glavnem mestu Namibije, Windhoek. Tam sem prevzel avto in se odpeljal proti severu, v nacionalni park Etosha. Park, ki je večji od ene Slovenije, je dom številnih velikih afriških živali, ki sem jih lahko opazoval v njihovem naravnem okolju.
Namibija slovi po številnih skalnih poslikavah, kot je »White Lady«, in petroglifih v Twyfelfonteinu. Zanimivo je bilo spoznati tudi življenje ljudstva Damara, ki skupaj z Bušmani velja za prvotno prebivalstvo Namibije. Obiskal sem tudi vasico ljudstva Himbe, kjer so ženske znane po edinstvenih frizurah in rdeči koži, ki jo obarvajo z zdrobljenim rdečim peskom.
Tudi narava je pokazala svojo bujno domišljijo, ko je »ustvarjala« pogorje Spitzkoppe, veliko kolonijo tjulnjev na Cape Crossu, posušena močvirja in sipine Sossusvlei. Nato sem se vrnil v glavno mesto, kjer sem prevzel drugi avto, s katerim sem se odpravil na jug Namibije, do največjega afriškega kanjona Fish River Canyon. Tisoč kilometrov južneje stoji Cape Town, kjer sem tri dni raziskoval okolico, občudoval kolonijo pingvinov in obiskal Rt dobrega upanja. Z gondolo sem se povzpel na slovito Mizasto goro (Table Mountain).
Pot me je nato vodila nazaj v Namibijo, kjer sem obiskal nekdanje rudnike diamantov v mestu duhov Kolmanskop. Potovanje sem nadaljeval po slikoviti cesti D707 in se vrnil v Windhoek. Skupno je bilo to potovanje dolgo dober mesec dni in več kot 7500 prevoženih kilometrov po brezpotjih Namibije in Južne Afrike.
