1984

Svetovno znani pisatelj George Orwell nas z vrhunskim romanom 1984 popelje v svet brez zasebnosti. Glavni junak romana Winston Smith živi pod budnim očesom Velikega brata in partije, ki ne dovoljuje unikatnosti, premočnih čustev, ljubezni, zdrave pameti in razmišljanja. Ta početja kaznujejo na Ministrstvu ljubezni. Winstonov svet postaja vedno bolj hladen in zaprt. V ozadju pa stalno bije tudi vojna med tremi velikimi državami, ki sestavljajo celoten svet. Winston se odloči nekaj spremeniti, zavoljo tega in ljubezni do somišljenke Julije pa je pripravljen tudi umreti. Po knjigi je posnet tudi film z enakim naslovom. V Sloveniji je izšlo več izdaj tega dela. (dobreknjige.si) (TP)

Mnenja bralcev

1984 me je kar malo prestrašila, ker se svet v knjigi zdi kot skrajna verzija tega, kar se lahko zgodi, če ljudje izgubijo svobodo. Vse je pod nadzorom, ni zasebnosti, celo misli so omejene. Ideja Velikega brata, ki vidi in ve vse, je grozljiva, še posebej, ker me spominja na to, kako danes vse beležijo kamere, telefoni in internet.

Zgodba o Winstonu Smithu mi je bila zanimiva, ker se skuša upreti sistemu, čeprav je že od začetka jasno, da nima nobenih možnosti. Najbolj me je šokiral konec, saj pokaže, da lahko oblast popolnoma zlomi človeka.

Knjiga je bila težka, ampak pomembna. Sporoča, da če ljudje ne pazimo na svojo svobodo in resnico, lahko hitro izgubimo vse.

-Aljaž

Če želite vpogled kako deluje avtoritarni sistem, je delo 1984 aktualno ne glede na stoletje v katerem živimo.

-Sara

1984 je tudi letnica rojstva moje sestre in sploh nismo živeli tako slabo kot v Orwellovem delu; je pa res, da smo imeli doma sode z nafto, ker se je deda bal, da jo bo vsak čas zmanjkalo. Ker sta v knjigi prikazana resnično svinčeni totalitarizem in siva stvarnost, ki bi vsakega normalnega človeka pripravila do samomora (še posebno, če mora za nazaj prikrajati podatke, ki jih nato nihče ne bere – danes bi to počela UI), se bom posvetila samo relativizaciji besed, ki je v naši postresničnosti še kako aktualna, pa tudi v preteklosti ni bilo nič drugače: resnica = laž nikoli ni bolj držala, še posebno v politiki; tudi svoboda = suženjstvo v današnjem kapitalizmu in hiperpotrošnji postaja čedalje resničnejša, mir = vojna oziroma posebna vojaška operacija, iz mirovnega sklada EU pa financiramo nakup orožja! Sami sebi smo Veliki brati, ko na družbenih omrežjih objavljamo vse o svoji zasebnosti, namesto da bi zaslon (ki so ga v knjigi lahko izključili samo najvišji partijci) sami izključili. Kljub temu mislim, da je v družbi še dovolj kritičnih glasov. da ne bo prišlo do absolutne tiranije ali večne vojne, v kateri nihče ne zmaga, kot v knjigi.

-Neža

Kulten, provokativen, distopičen roman. Zgodba se dogaja na območju Oceanije (Velike Britanije), l. 1984. Glavni junak Winston Smith živi v Londonu in dela na Ministrstvu za resnico. Njegovo delo je brisati dogodke iz preteklosti in na novo, kakor trenutno ustreza mišljenju Partije napisati preteklost. Oceanija je v stalni vojni. Ljudje so nadzorovani v vsakem trenutku svojega življenja, kaznovani – celo izbrisani ob najmanjših prekrških, tudi zaradi napačnih misli.

Winston se spominja dogodkov iz preteklosti drugače, kot to dovoljuje oblast. Ko sreča Julijo in se z njo zaplete v prepovedano ljubezensko afero, se zgodba začne tragično razpletati …

V družbi, kjer stalno vlada splošno stanje pomanjkanja, zavest da je vojna in s tem država v nevarnosti učinkuje tako, da je naravno in neogibno za preživetje, da je vsa oblast v rokah majhne kaste. Tako je potrebno, da je država ves čas v vojni, ki je precenjena ali pa je sploh ni.

Velja, da bolj kot si inteligenten, manj si umsko zdrav in da je po zahtevi oblasti dva in dva pet.

Orwell je roman izdal v času začetkov hladne vojne med zahodom in vzhodom, kot resno opozorilo pred totalitarnimi režimi s slepim političnim enoumjem.

-Marija

Za boljše razumevanje tega romana je dobro poznati biografijo pisatelja, kompleksne in kritične osebnosti. Bralec slovanskega rodu ali tisti, ki pozna polpreteklo zgodovino vzhodne Evrope, bo v nekaterih značilnostih opisane fantazijske antiutopične družbe prepoznal (pretirano) karikaturo stalinističnega komunizma. Pred vsakim bralcem pa knjiga skozi oči Winstona Smitha razgrne zgodbo o boju za obstanek, za ohranitev lastne biti v totalitarnem režimu, o pomenu ljubezni do sočloveka, izdaji in mučen opis tega, kako zlomiti posameznika do take mere, da na koncu ne zaupa več niti samemu sebi. Pa o sovraštvu in kako slepo sledenje družbenim normam privede do tega. Roman, katerega določeni motivi so znane metafore v splošni rabi (Veliki brat, novorek), je brezčasen in bi ga moral vsakdo večkrat prebrati; v različnih obdobjih svojega življenja. V osnovi bi tudi lahko rekli, da bralca poučuje o pogubnosti nestrpnosti in pravici do svobode.

-Maša