Androidi čutijo v barvah

Kljub temu, da se najnovejši roman slovenskega pisatelja Jake Tomca dogaja v ne tako zelo oddaljeni prihodnosti, ga lahko beremo kot odsev časa oz. konkretne situacije, v kateri se (zahvaljujoč virusu Covid-19) nahajamo danes ter tudi kot nepopačeno sliko ljudi, ki nas obkrožajo in nas “usmerjajo” v tem trenutku. Tomčevi stavki so nežni, poetični ter hkrati realni in nam na eleganten način “še toplo” servirajo realnost, ki nas obdaja tukaj in zdaj. Kljub temu, da so glavni junaki romana androidi, torej roboti, ki so zaradi uporabe umetne inteligence skoraj enaki ljudem oz. jih (prav nič kavalirsko) prekašajo, je njihovo dojemanje ljudi, njihovih dejanj in vzgibov pravilno, neolepšano in niti malo krivično do človeške rase.

V bližnji prihodnosti, ki nam jo v romanu slika Tomc, so ljudje ustvarili androide, ki so ljudem svet in življenje polepšali, jih rešili pred težavami kot so onesnaženje in vojne, a ljudje (ki se vedno nečesa plašij(m)o), se androidov bojijo in čakajo primeren trenutek, da bi se jih znebili. Ko se zgodi umor človeka, ki naj bi ga zakrivil android, dobijo tisti, ki androidom nasprotujejo, se jih bojijo in jih sovražijo, iztočnico za uničenje te nove vrste bitij. Jim bo uspelo ali bo umetna inteligenca prelisičila/premagala naše pleme?

Roman, ki ga lahko berete kot znanstveno-fantastično poslastico (ki se lahko postavi ob bok marsikateremu delu katerega od tujih piscev v tem žanru) ali kot v lepe, polnopomenske stavke in prihodnost zavito prispodobo današnje realnosti. (dobreknjige.si)

Mnenja bralcev

Že naslovnica znanstvenofantastičnega romana Androidi čutijo v barvah s stavkom “Življenje vedno najde pot” pritegne bralca. Ali androidi lahko ubijajo ljudi? Pisatelj Jaka Tomc nam ponudi takšen odgovor: “Tudi najmanjša možnost pomeni, da tveganje obstaja. Če je med sedemdeset tisoči androidi eden razvil morilska nagnjenja, je povsem logično sklepanje, da jih lahko razvije še kdo od njih.”

– Nenka

Izjemna zgodba, inovativna, zanimiva, škoda je le, da se hitro konča, konec mi je deloval nekoliko prisiljen, odsekan, od njega sem pričakovala več.

– Jana

Kaj nam bo zares prinesla prihodnost? Bodo androidi čez na primer dvajset let res zavladali človeštvu? Kje je meja, ko je android človeku v pomoč in kje se njegova (po)moč konča? In kako bo, ko se androidi odločijo ubiti človeka. Na kak način, s pomočjo katerih algoritmov, določijo, katerega? Ampak, če pomislimo, je zgodba iz znanstveno fantastičnega romana verjetna. Menda zaradi izzivov na socialnem omrežju Tik tok umirajo otroci oziroma najstniki. Ti so najbolj ranljivi in nanje algoritmi socialnega omrežja najbolj vplivajo oziroma so najbolj dovzetni za delovanje androidov, če android razumem kot nek umetno narejen telefonski stvor.

– Anika

Pisatelja sem spoznala v prejšnji sezoni Mesta bere, ko sem prebrala 720 utripov srca, tako da sem imela to knjigo že nekaj časa na seznamu za prebrati. Knjiga mi je bila zelo všeč, čeprav je bilo par klišejskih vsebin/preobratov, ampak zelo berljivo in simpatično. Morda me je malce zmotilo, da je slovenski pisatelj pisal v slovenščini pa vendar so vsa imena angleška.

– Maruša