Auschwitz Café
- Avtor: Dragan Radulović
- Zvrst: Družbeni romani
- Jezik: slovenski
- Tema: Mesto bere 2024
- Ciljna skupina: odrasli
- Leto izida: 2020
- Založba: Forum slovanskih kultur, Ljubljana
- Fizični opis: 427 str., 22 cm
- Oznake: biološko orožje, kibernetična diverzija, korporacija, korupcija, Mesto bere 2024, sadizem, sodna medicina, tajna društva, totalitarizem, virologija
Prvi in zaenkrat edini roman črnogorskega pisatelja je impresivna mešanica akcijskega trilerja, znanstvene fantastike, družbeno kritične distopije in preciznih psiholoških študij. Slednje so pogosto izrečene kar skozi gobec pitbula Žeruha. Ta iz svoje distancirane perspektive opazuje in se čudi blodnjaku človeškega čutenja in mišljenja. Osnovna zgodba je večni spopad med silami zla in tistimi, ki se bore za rešitev človeštva. Večina dogajanja je postavljena v nedoločeno prihodnost črnogorskega polisa Budva. Groteska, ki se odvija pod taktirko Delniške družbe za produkcijo in distribucijo agonije Morišče in skorumpiranega lokalnega diktatorja je ostra kritika tamkajšnjih in svetovnih razmer. Edino upanje ostajajo redki posamezniki, uporniki, ki se ne podrejajo dirigiranim normam. (JMV)
Izredno zanimiv roman, ki nas pelje v distopičen svet umetnosti. Gre za fabulo, ki nam pokaže kako je možno manipulirati z ocenami umetniških, literarnih del saj preko jedra romana, ki je portret umirajočega literarnega umetnika, v katerem James Wright opiše posledice Zimmermanovega odkritja, kakor jih je skusil na lastni koži. Portret oklepata prolog , ki ga je napisal Wrightov zdravnik F. Clause in Hvalnica dvomu, epilog, v katerem avtor pričujočega dela spregovori v svojem imenu.
-Zvezdan
Tο γονίδιο της αμφιβολίας. Niti ZF, niti psiho zgodbe mi niso prav blizu. Oboje zaradi neke negotovosti in mistično grozljive prihodnosti s kontrolo nekoga, ki vodi družbo ali posameznike. In ta nekako združuje oboje. Vzdušje me spominja na tisto v Časovnem zaklonišču Gospodinova. Kam vse lahko zabredejo fiktivne zablode posameznikov.
-Živana
Priznam, da sem se težko prebila skozi to pisanje, vendar pa ti da kljub vsemu misliti, kako lahko en “kvazi” test, ki naj bi bil genetski, lahko spremeni miselnost, dejanja, prihodnost “testiranih ljudi”, tistih, ki se ne pustijo testirati, pa tudi širše. Gen za marsikaj, gen za umetniško ustvarjanje, gen za … in ne nazadnje Gen za dvom!
-Alenka