Beseda za svet je gozd

Kot vsa dela Ursule K. Le Guin, je tudi to angažirano. Obravnava ekološko tematiko in tematiko nasprotij med domačini in tujci. Pisateljica spretno poudarja izbrane vidike sožitja in nasprotja ter odnosa do živega in neživega okolja obeh skupnosti, zato kljub pogostosti te tematike v literaturi in zgodovini ne prihaja do ponavljanja. Tipična predstavnika sta domačin Selver in Davidson, priseljenec s planeta Terra, oz. kolonizator planeta Novi Tahiti. Priseljenci so prispeli pred štirimi leti in novi svet še urejajo zase. Kolonija je vir lesa. Na Terri lesa ni več. Domačini imajo do dreves, do življenja in sožitja popolnoma drugačen odnos od priseljencev. Sprva nedolžno delo kmalu postreže tudi z okrutnimi prizori. Sicer pa je mogoče roman hitro prebrati tudi zaradi primernega tiska. Le pomanjkljivo lektorsko delo nekoliko pokvari užitek branja te tekoče napisane, bogate in razmeroma kratke zgodbe. Ursulo K. Le Guin v Sloveniji poznamo predvsem kot ustvarjalko mladinskih romanov serije Saga o Zemljemorju. Napisala pa je tudi več del za odrasle. Beseda za svet je gozd je po podatkih iz Wikipedie prvič izšla leta 1972 v antologiji ameriških znanstvenofantastičnih kratkih zgodb Again, Dangerous Visions (ur. Harlan Ellison), kasneje pa tudi samostojno. (dobreknjige.si)

Že kar nekaj časa sem hotela prebrati kakšno od Le Guininih knjig. Beseda za svet je gozd je sestavljena iz različnih pripovedovalcev, ki govorijo o zemeljski kolonizaciji planeta nekoč v prihodnosti. Sprva smo seznanjeni z zemeljskim vojakom Davidsonom, ki močno sovraži nezemljane, človeku podobne male kosmate domačine. Ko se bralec nanj navadi in ga nekako prevzame kot junaka knjige (močnega, virilnega, pogumnega vojaka), pisateljica naredi obrat in kot pripovedovalca postavi Selverja, domačina, upornika in bodočega boga-prevajalca , ki predstavi stik z zemljani v okviru nasilne in krute kolonizacije. Avtorica v nadaljevanju še naprej krmari med pripovedovalci (poleg obeh prej omenjenih tudi Lyubov, antropolog, Selverjev prijatelj), ki sicer vsak podajajo svojo verzijo dogodkov, a se na nek način dopolnjujejo, pri čemer se pri vsakemu vidi prepričanost v lastno resnico in različico dogodkov. Knjiga je zanimiva kot razmislek o srečanju dveh različnih, diametralno različnih kultur. Predvsem pa močno poudari svoje sporočilo, ki nasprotuje kolonializmu in vojnam, ki se zavzema za varstvo in ohranjanje narave.

-Maruša

Pisateljska mojstrovina, ki je, kot njena zgodba, brezčasna. Fantazijski svet, ki postavlja ogledalo človeški družbi v realnosti. Prevod iz leta 2022, očiščen cenzure, je fantastičen, pisateljema jezik kot orodje odlično služi, beseda, od opisov prizorišč dogajanja do (samo)dialogov protagonistov, teče gladko in tako, da je bralcu blizu. Kot da bi lahko v roke prijel ništrc, čeprav je ta zgolj plod domišljije. Še dneve potem, ko odložiš knjigo, z mislimi ostaneš v Coni in pri njenih žrtvah.

-Maša

Pogosto videna tematika. Vsiljevanje “civilizacije” barbarom, ki vodi v izkoriščanje in uničenje.

-Jože