Božičkovo pismo

Velika slikanica Helene Kraljič se na videz loti v otroški književnosti pogosto ubesedene teme – pisanja pisem ob božiču, a k njej pristopi izvirno, kar nakazuje že naslov; v središču ne bodo pisma za Božička, pač pa Božičkovo pismo. V poštarjevih rokah se tokrat namreč znajde ovojnica, ki diši po snegu, na kateri ni naslova, pač pa le napis: Za najbolj skromnega otroka. Poštar Matjaž se seveda znajde v škripcih, saj ne ve, komu mora pismo dostaviti in ne preostane mu drugega, kot da hodi od vrat do vrat in otroke sprašuje, kaj so si zaželeli od Božička. Pravilen odgovor, ki bo razkril prejemnika pisma, je seveda samo en … Besedilo je enostavno, a simpatično, morda je le katera od poštarjevih “postaj” odveč, glede na to, da v zgodbo ne prinesejo bistveno novega. Poleg že omenjene inovativne zasnove, slikanico Božičkovo pismo odlikujejo tudi prijazne, nabrite ilustracije odlične Ane Razpotnik Donati, na katerih bomo našli zabavne detajle.

Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2014, str. 37, avtorica Gaja Kos.