Bulšihti
- Avtor: David Graeber
- Zvrst: Sociologija
- Jezik: slovenski
- Ciljna skupina: odrasli
- Leto izida: 2024
- Založba: Založba /*cf., Ljubljana
- Fizični opis: 443 str., 20 cm
- Slovenski prevod: Aleksandra Rekar
- Oznake: birokracija, bulšihti, delo, nesmiselno delo, zaposlitve
Josef K iz Kafkovega Procesa, Winston Smith v Orwellovem 1984 ali Houellebecqov Florent-Claude Labrouste v Serotoninu so junaki, ki imajo s knjigo Bulšihti Davida Graeberja veliko skupnega. Glavna teza knjige je, da sistem pogosto podpira nepotrebno birokracijo, neučinkovitost in nesmiselna delovna mesta, namesto da bi podprl koristnejše in ustvarjalnejše dejavnosti. Leta 1930 je Keynes, angleški ekonomist in filozof, utemeljitelj sodobne makroekonomije, napovedal, da bo do konca stoletja tehnologija dovolj napredovala in bodo razvite zahodne države, kot sta Velika Britanija in Združene države Amerike, lahko uvedle petnajsturni delovni teden. Tehnologija je verjetno dovolj napredovala, delovniki pa so kljub temu (lahko) vse daljši in služb, ki so namenjene poročanju, predlaganju, koordinaciji, svetovanju, analizam je vse več. Knjiga o fenomenu služb, ki v resnici ne služijo ničemur, ker ljudje v njih ne delajo nič koristnega (in pogosto to tudi dobro vedo), govori o teh službah, o bulšihtih, in skuša ugotoviti, zakaj je takšnih služb vse več. Bulšihti so najbolj značilni za administrativne, svetovalne, menedžerske in marketinške vloge v velikih korporacijah, državni birokraciji ter storitveni ekonomiji, oblika menedžerskega fevdalizma za 21. stoletje. Edina rešitev za epidemijo bulšiht služb je preusmeritev v smiselna, družbeno koristna dela in skupno dobro – morda tudi s pomočjo UTD, digitalizacije in krajšanjem delovnika. Prevod v slovenščino je letos (2024) izšel pri Založbi /cf*, knjigo je izvrstno prevedla Aleksandra Rekar (izraz »bulšihti« je njena domislica). Knjiga za vsakogar, ki bi s sabo raje počel nekaj koristnega, kot piše v posvetilu bralcem. (TP)