Človek pod vprašajem

Gre za prvo v slovenščino prevedeno monografijo sicer znanega francoskega filozofa in dramatika. V delu razčlenjuje vrste in značaj človekovega nemira in zgodovino filozofske misli v odnosu do nemira. Če tesnobe ne vrednoti pozitivno, pa v nemiru opaža tudi temeljno potrebo po biti: »hrepenenje nečesa manj-bitnega po več-bitnem in kot notranji pogon napredovanja«. Gabriel Marcel odklanja pogled na človeško bit kot na izolirano funkcionalno enoto. Težišče eksistencialne filozofije prenese na odnos, pri čemer mu drugi v nasprotju s Sartrom ne pomeni pekla. Človekova bit se uresničuje šele s pomočjo relacije, ki v svojih učinkih presega zmožnost racionalnega opredeljevanja in razlage: »Ko rečem, da mi je neka bit dana kot navzočnost ali kot bitje (kar je eno in isto, kajti bitje je zame lahko samo navzočnost), to pomeni, da ne morem ravnati z njim, kot da bi bilo preprosto postavljeno predme; med menoj in njim se splete odnos, ki v nekem smislu presega zavest, ki sem jo zmožen o njem; ni več samo pred menoj, ampak je tudi v meni; bolj točno so te oznake presežene in nimajo več smisla. Beseda priliv izraža – sicer vse preveč prostorsko in fizično – neke vrste notranji prispevek, prispevek od znotraj, in ta se izvrši v trenutku, ko navzočnost začne delovati.

Omeniti velja tudi prevod Sonje Capuder Weiss, ki omogoča lahko berljivost in razumevanje. (KKH)