Delci svetlobe

Slovenski pisatelj Lenart Zajc se nam z letošnjim letom predstavlja z znanstveno-fantastičnim romanom Delci svetlobe – dejstvo, ki bi presenetilo marsikaterega bralca, ki ga pozna po lahkotnejših in manj družbeno/moralno angažiranih tekstih Američanka in Agencija, a je Zajc ljubezen do tovrstne žanrske zvrsti nakazal že v leta 2002 izdanih kratkih zgodbah Zgodbe iz teme in delno tudi v leta 2004 izdanem Hevimetalu. Da mu je zvrst blizu in da z veliko vnemo prevprašuje načelnost in moralnost vse večjega in intenzivnega prepleta našega sveta s programskim, mrežnim in računalniškim, dokazuje Zajc tudi v romanu Delci svetlobe, ki je postavljen v današnji čas in lokalni (ljubljanski) prostor, saj nas že s prvo stranjo in vsemi kasnejšimi uvodi v posamična poglavja zasuje s strokovnimi, tehničnimi, programerskimi, računalniškimi oz. ikt-jevskimi podatki. Ti so uvod v zgodbo o človeku, ki je ustvaril računalniško igro, ki je tako življenjska, da je oz. bo postala “hit”, njen stvarnik pa ima posledično vseobsegajoč kompleks boga. Zajc zgodbo nadgradi s prepletom igričarskega oz. domišljijskega “vesolja” z realnim in začini s trkom našega sveta ob svet domišljijskih likov, ki naj bi živeli le v programskem svetu računalnikov … Da temu ni tako, na svoji koži občutijo vsi človeški junaki, le nekateri med njimi pa so človeški v tej meri, da se nad (ne)moralnostjo igre in igralskih situacij zamislijo, zgražajo in tudi reagirajo. (dobreknjige.si)

Mnenja bralcev

Izdaja iz l. 2019, založba Litera, je tako slabo lektorirana, da jo je komajda mogoče brati, to je izjemno moteče. Škoda, kajti metažanrski roman z izvirno zasnovo na temelju računalniški igric, t. i. streljačin, prinaša napeto zgodbo, ki z določenimi elementi sega tudi na polje srhljivke, z za naš čas zelo aktualnimi temami: razvoj tehnologije, umetna inteligenca, polarizacija sveta. Dobro konstruirana zgodba nas vodi iz našega sveta (v dogajalnem prostoru spoznamo Ljubljano) v virtualnega in nazaj in odpira pomembno univerzalno vprašanje: kaj je zavest? Je bitje, entiteta, pa četudi hologram, ki ima zavest, ki čuti, razmišlja in čustvuje, res lahko le igračka v rokah premožnih? So ti samooklicani bogovi, ki si nas vse lastijo? Mihael Burunti se enemu od njih uspešno maščuje, naš svet pa ob koncu kljge pustimo v rokah treh žensk, Sammy, Lešje in Maše (kakor pravilno prečrkujemo ruska imena). Bo tako v boljših rokah ali je hlepenje po moči in oblasti uničevalna sla v rokah kogar koli in le kam nas bo še razvoj pripeljal?

– Maša

Zanimiv roman, ki se začne dokaj običajno. Šele v drugem delu nas preseneti prepletanje resničnega življenja z računalniško igrico, ki na nek način dokaj realistično posnema nam poznan svet.

– Špela

Delci svetlobe so znanstveno-fantastični roman pisatelja Lenarta Zajca. Zanimiv je uvod, kjer pisatelj pojasni, kaj je kvantna teleportacija. Tudi v nadaljevanju romana so pri poglavjih opisi, ki odlično pojasnjujejo vsebino. Na primer: pri poglavju Asasin je pojasnjeno tudi: “V svetu računalniških iger je dobro znana igra Assassins Creed, po kateri je bilo napisanih tudi več romanov in posnet film.” Sicer pa pisatelja Lenarta Zajca bolj poznam po trilogiji Odred, Pošast in Rana.

 – Nenka

Ljubljana, bližnja prihodnost. Grozljiva predstava o tem, kaj se zgodi, ko gredo računalniške igre predaleč, ko igralci za ekranom upravljajo in pobijajo resnične ljudi. V resničnem svetu se tako tako politiki iz svojih pisarn igrajo z življenji in imetjem ljudskih množic. Pobijanje in uničevanje vsakodnevno spremljamo na TV ekranih.

– Vesna