Dora in Minotaver: moje življenje s Picassom

Roman Dora in Minotaver je nadaljevanje zgodb (Teorija žalosti in Frida ali o bolečini) Slavenke Drakulić, ki se ukvarja s presunljivimi intimnimi portreti žensk v sodobnem svetu. Loteva se predvsem tematik ženskega telesa, bolezni, predelovanju travm in telesne ranljivosti. Glede na verodostojne zapiske iz zvezka Dore Maar je vsebina v resnici fikcija, ki se začne z Dorinimi zapiski iz leta 1957. Doro spoznamo kot izjemno močno osebo, nadarjeno fotografinjo, ki je razpeta med različnimi identitetami. Kasneje pa spremljamo njen vzpon od ustvarjalnosti do usodnega srečanja s slikarskim genijem 20. stoletja, Pablom Picassom, ki je popolnoma spremenil njeno razvojno pot. Dora, razočarana nad njegovimi dejanji, zaradi številnih žalitev in ponižanja, postopoma izgubi svojo individualnost, osebno identiteto in opusti svoje ustvarjalno delo. Ostane osamljena in duševno zlomljena. Umakne se iz umetniških krogov in začne iskati uteho v različnih verstvih, ki jih je prej kot privržena levičarka zavračala. Zgodba je odmevna tudi zato, ker ne opisuje le njenega trpljenja, temveč prikaže tudi pariško intelektualno in umetniško srenjo tridesetih let 20. stoletja, kjer nastopa tudi druga elita, kot so Georges Bataille, Jacques Lacan, André Breton in mnogi drugi. (BM)