Držimo pesti

Pisateljica v svojem prvencu Držimo pesti opiše lastno izkušnjo izgube in preživetja. Govori o tem, kako sta se z Akslom spoznala in se brezglavo zaljubila. Ne opisuje romantične ljubezni, temveč odkrito govori o njunem odnosu, o njegovi čustveni hladnosti in odsotnosti. Ko njun sinček Ivan dopolni osem mesecev, Aksel nenadoma umre. Sprva si očita, da je bila preveč zahtevna do njega in da ga ni znala osrečiti. Težko ji je, ker bo Ivan odraščal brez očeta. Avtorica brutalno iskreno opisuje svojo žalost, strah, nemoč in osamljenost. Po dveh letih od smrti spozna moškega, prav tako samohranilca. Stvari se začnejo hitro odvijati, skupaj zaživijo in kmalu zanosi. Ko spozna, da še ni pripravljena na drugega otroka, jo moški zapusti. Na koncu Carolina le ujame ravnovesje. Spozna, da je Ivan njen razlog za življenje, vse ostalo pa se bo tudi počasi uredilo. (MCM)