Dvanajst pred dvanajsto ali Za norost je zdravilo le modrost
Dvanajst pred dvanajsto ali Za norost je zdravilo le modrost
- Avtor: Marko Pavliha
- Zvrst: Sociologija
- Jezik: slovenski
- Ciljna skupina: odrasli
- Leto izida: 2014
- Založba: UMco, Ljubljana
- Fizični opis: 199 str., 21 cm
Knjiga pravnika Marka Pavlihe prinaša sedem esejev. V prvem se pred bralca razgrne vsa duhovna beda sedanje družbe in posledično posameznika; kapital po že znanih in večkrat opisanih formulah požira vse, kar se znajde na njegovi poti, ljudje pa smo že po Aristotelovi definiciji – socialna bitja in sledimo splošnemu družbenemu toku. Dogajanje je zajelo tudi Slovenijo, nasprotja med posameznimi družbenimi skupinami so se razbohotila (med »gospodarji in hlapci, kmeti in malomeščani, klerom in proletariatom, kmeti in malomeščani, partizani in domobranci, levičarji in desničarji, črno-belimi in rdečimi, hetero in istospolno usmerjenimi«). Zakaj Slovenija ni postala druga Švica? Morda pa se skriva odgovor prav v pomanjkanju »urejenosti in zakona«, saj je »povprečen Švicar frugalen, kar v duhu protestantske etike pomeni, da je zmeren, skromen, preprost in varčen.«
Drugo poglavje O pravilih sobivanja odstira osnovna pravila vedenja oziroma etike, ki nas spremljajo skozi znano zgodovino kot zakoni ali verska pravila, sledi njihov kratek zgodovinski prikaz. Naslednja poglavja ponujajo razmislek o pojmu svetovnega etosa, v katerem so strnjene univerzalne moralne kode, v novejšem času je njegov pomemben sestavni del globalni gospodarski etos. Tudi slovenska ustava temelji na teh kodah, saj je naša država pravna in socialna. Morda je za preobrat vrednot na nivoju države med drugim kriva (pre)velika politična moč strank, tako se skoraj ne upošteva določba ustave, da »so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.« Pogovori o morali izginjajo iz pedagoških procesov, ki se vedno bolj reducirajo le na utrjevanje faktografskih podatkov, potrebovali pa bi vzgojo o načelih etike, o pomenu partnerstva, sodelovanja, sobivanja v sožitju.
Moralna pravila so znana, le premalo ljudi jih upošteva.
V zadnjem poglavju še nekaj besed o duhovnosti, religioznosti – »oplemeniteno modrostno duševno zdravje in trajnostno spravljeno življenje« posameznik žarči v družbo in oplemeniti tudi njo. Le tak – duhovno prebujen posameznik, ponotranji načela etosa in jih implicira v vsakdanje življenje. (MS)