En sam cvet

Botaničarka Rose, ženska v štiridesetih letih, odpotuje v Kjoto na Japonsko, da bi se udeležila branja očetove oporoke. Njena francoska mama se je v času svoje nosečnosti vrnila iz Kjota in prekinila vse stike z Rosinim japonskim očetom. Pri dvajsetih je Rose prebrala njegovo pismo, v katerem je obljubil Rosini mami, da si na njeno željo ne bo prizadeval videti svoje hčerke. Tako Rose svojega očeta, bogatega trgovca z umetninami, ki ji je zapustil vse premoženje, nikoli ni spoznala. Z moškimi, ki so stopali skozi njeno življenje, ni ustvarila trajnejše partnerske zveze. V Kjotu jo pričaka Belgijec Paul, očetov sodelavec in prijatelj, in v skladu z očetovo željo skupaj obiskujeta kjotske zenovske templje in restavracije. Med njima se porodi intimnost, ki sčasoma preraste v ljubezen. Vsako poglavje v romanu se začne z utrinkom iz japonske mitologije in nadaljuje z omembo rože ali rastline v naslovu poglavja. Naslov romana v francoščini se ujema z začetnim verzom iz Rilkejeve pesmi: »Vrtnica ena sama, so vrtnice vse.« Marsikateri prizor ustvarja zenovski pridih. Haiku japonskega pesnika Kobajašija Ise, ki razdeli roman na tri pripovedne sklope, se glasi: »Skozi ta svet hodimo po strehi pekla in si ogledujemo cvetje.« (RN)