Evangelij za pitbule

Naše okolje je “umetni raj” in mnoge mladinske pripovedi kričijo, da bi preglasile všečno pogubnost tega raja. Tudi prvenec Evangelij za pitbule je tak krič. Skrit za razpršenim najstniškim cinizmom glavne junakinje avtor z zrelim kiparskim uvidom, kaj se skriva v kamnu, lomi odkrušek za odkruškom in razkrinkava to našo “veliko skrb” za otroke. Zato nesramežljivi zapisi brutalnega zapijanja, spolnih odnosov in čustvovanja mladih, niso prostaški, ampak resnicoljubni opisi sveta, v katerem živimo – in mladina z nami! V kontekstu zgodbe so osvobajajoči in ne kvarljivi za “nedolžne otroke”. Razkrinkavajo dvoličnost in diktat, ki z neizprosnostjo pitbulov trdno držita svojo žrtev – znanje. Pripovedujejo, da je svet eden, da kar na tem planetu kvari, škoduje ali uničuje odrasle, hkrati to direktno in nepreklicno počne tudi otrokom. In na koncu, na površju vsebine, ki jo dleto dokončno izlušči iz kamnitega kaosa, zasije edina in večna bilka upanja – poezija. Poezija zmore dajati stvarem nova imena, zmore pobegniti iz sveta doktrin in zmore vedno znova oznaniti veselo vest o življenju. Zakaj pa ne tudi pitbulom! Za to odkritosrčno upanje, podarjeno nam odraslim in našim najstnikom, si knjiga, avtor in založba zaslužijo PRIZNANJE ZLATA HRUŠKA.