Ezan

Ostareli janičar Ibrahim umira zaradi bojne rane in ima do smrti še štirideset dni. Prav toliko poglavij nameni svojemu sinu, da bi mu podaril svoja življenjska spoznanja in še zadnjič podoživel dogodke, osebe in kraje, ki so ga oblikovali. Bil je še majhen deček po imenu Luka, ko so ga Turki blizu bosanske Jablanice okoli leta 1530 iztrgali iz materinega naročja kot še toliko drugih. Naučiti se je moral novega jezika in sprejeti tuje običaje. Ugrabitelji so postali njegovi vzgojitelji. Dobil je dve nadomestni materi, Safijo in Hatidžo, ki sta ga učili o življenju, moški pa so ga vpeljali v svet odraščanja, islama, kovaštva in bojevanja. Že kot vojak turške vojske je spoznal kristjanko Vasiliso in našel ljubezen svojega življenja. Ezan pomeni klic k molitvi. Knjiga ne govori samo o turški Slavoniji šestnajstega stoletja in Sulejmanu Veličastnem, ampak odpira vprašanja o človekovi usodi, Alahu, angelih, džinih in jo zato lahko beremo kot filozofski roman. Avtorica je hrvaška pesnica, esejistka, pisateljica in prevajalka. (RN)