Fatalist Jacques in njegov gospodar

Neimenovani gospod in njegov osebni služabnik Jacques se tako kot don Kihot in Sancho Pansa podata na pot. Da bi si krajšala čas, se Jacques na gospodarjevo pobudo nameni pripovedovati o svoji ljubezni, vendar ga vsakič znova nekaj prekine in zmoti. Pojavijo se drugi literarni liki, vsak s svojo pripovedjo, celo pripovedovalec zaživi kot samostojna oseba, ki večkrat zapusti Jacquesa in njegovega gospodarja ter ubere svoja pota, a se ponovno vrne nazaj v njuno zgodbo. Od nekod vznikne celo »bralec«, ki ugovarja pripovedovalcu in izraža svoje želje. Po koščkih tako nastaja več zgodb, polnih ljubezenskih avantur, intrig, a tudi razmišljanj o življenju in človeških značajih. Dialogi, čeprav so napisani v romanu, bi bili primerni tudi za več manjših gledaliških predstav. Jacques je v naslovu imenovan fatalist, ker meni, da je vse, kar se nam zgodi tu spodaj, naj bo dobro ali slabo, zapisano tam zgoraj. Z vsakim novim pripetljajem se »veliki zvitek« pač nekoliko odvije. Denis Diderot (1713–1784), francoski razsvetljenec in enciklopedist, je bil filozof in matematik, dramatik in gledališki teoretik, romanopisec in umetnostni kritik. Roman je bil prvič preveden v slovenščino leta 1951, drugič pa ga je leta 2005 prevedel Janko Moder. Spremno besedo z naslovom Sluga, ki je človek, je napisala Katarina Marinčič. Na koncu je Kronologija življenja in dela.