Geneza

Zgodba nas postavi v leto 2075, in sicer na sprejemni izpit študentke Anaksimander. V petih predpisanih urah preizkusa se pred bralcem razvije geneza tako neke osebe (v legendo ovitega Adama Forda), kot človekove misli o samem sebi, človeški družbi in državi. V času natančno zastavljenih izpraševalčevih vprašanj in prav tako izčrpnih odgovorov kandidatke za Akademijo skupaj s slednjo odkrivamo plast za plastjo, tudi genezo same Anaksimander, ki doživi vrh v zadnji minuti izpita, s katero se zgodba tudi konča. (skrajšano po priročniku Pionirske)

Mnenja bralcev

Knjiga Geneza Bernarda Becketta me je resnično presenetila, ker se ukvarja z velikimi vprašanji o človeški naravi, umetni inteligenci in svobodni volji. Na začetku sem mislil, da gre za klasično znanstvenofantastično zgodbo, a je bilo veliko več kot to. Zaslišanje glavne junakinje Anaksimamdre mi je ves čas postavljalo vprašanja, kot so: kaj pomeni biti človek in ali lahko stroji resnično razmišljajo kot mi? Najbolj me je navdušil konec, ki je bil popolnoma nepričakovan in me je prisilil, da sem premislil vse, kar sem prej prebral. Všeč mi je, da knjiga ne ponuja enostavnih odgovorov, ampak te spodbuja k razmišljanju o svetu, prihodnosti in naši vlogi v njem. Geneza je ena tistih knjig, ki te še dolgo ne spusti. Priporočil bi jo vsem, ki radi razmišljajo o globljih vprašanjih in imajo radi zgodbe z močnimi preobrati. Zame je to ena boljših knjig, kar sem jih prebral v okviru tega projekta.

– Aljaž

Izjemno zanimiva ZF knjiga o distopični prihodnosti. Govori o dekletu, ki pride na izpit in razlaga zgodbo o Adamu, človeku, ki se je uprl v obstoječemu sistemu in rešil dekle, namesto da bi jo ubil. Prepletata se Adamova zgodba in Anaksina refleksija o Adamu. Čisto na koncu izvemo, da je Anaks android in ker je neprilagojena sistemu, jo odklopijo.

– Silva

Ali lahko stroj (umetna inteligenca) misli? Evolucija dokazuje, da se vse spreminja, v razvoju snovi prihaja do napak, ki povzročijo prilagajanje in posledično lahko tudi napredek. Knjiga poleg filozofskega razmišljanja o razliki med #mislečim” človekom in programiranim strojem, ponuja tudi razmislek, da se, v nedorečenem času to lahko zgodi tudi s stroji, ki jih človek razvija predvsem sebi v pomoč.

– Lidija