Gremo gledat morje

Čudovita slikanica: žlahtna ritmizirana proza in barvno bogata, razgibana ilustracija ustvarjata imenitno zgodbo! Svizec, kozorog, petelin in še nekatere živali gredo druga za drugo gledat morje; poetična linearna pripoved se stopnjuje z vsako novo živaljo in doseže višek, ko pridejo na rob morja. Tam »… so ostrmeli in onemeli. Kar so zagledali, jih je tako prevzelo, da se jim je šele po dolgem času izvil vzdih začudenja: »Ooooooooooooo …« Slišati je bilo, kakor da se je visok val izlil na peščino.« Galebi so se ob očaranih gostih ščeperili, češ, seveda, ko pa je to njihovo morje. Toda svizec jih je kaj hitro pozval, kdaj bodo pa oni prileteli pogledat njihove lepe gore. Pravljico sicer poznamo iz objave v reviji Ciciban, ampak ob tako dognani izdaji v slikanici se tako otrokom kot odraslim izvije »vzdih začudenja«. Zelo primerna je tudi za pripovedovanje in spontano uprizoritev (kdo bi se lahko še pridružil živalim, kam vse bi lahko še šli občudovat ta prelepi svet idr.). Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2024, str. 62, avtorica Tilka Jamnik.