Hektor in zrela hruška

Sedma knjiga iz zbirke ilustriranih knjig o labradorcu Hektorju, “razmišljujočem psu s filozofskimi nagnjenji”, je bržkone tudi zadnja, saj zrela hruška iz naslova namiguje na zorenje in staranje, ki mu prej ko slej sledi tudi konec oziroma padec z veje, če se vrnemo k hruškam. Zupan se torej loti težke, resne, problemske teme, a ob pasji prvoosebni pripovedi in njegovem značilnem blagem humorju izpade skorajda pomirjujoče, na zadnjih straneh sicer malenkost žalostno, a nikakor travmatično. Zupan tudi tokrat ne predeluje samo tipičnih tem, okoli katerih se tako radi vrtijo sprehajalni pogovori med lastniki psov, pač pa vtke v tekst marsikaj, kar lahko iz pasjega življenja (uporabno) prenesemo na človeškega.

Celotna anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2012, str. 75, avtorica Gaja Kos.