Hiperion

Simmons je zamisel za zgodbo razvijal že v sedemdesetih letih, ko je poučeval mladino. Iz pripovedi, nastalih v pripovedovalskem krožku, je najprej nastala zbirka kratkih zgodb, nato pa je leta 1989 izšel roman Hiperion, ki je že ob izidu prejel literarni nagradi Locus in Nebula. Naslov izhaja iz grške mitologije, kjer je Hiperion eden izmed Titanov in poosebljenje svetlobe. Njegovo ime simbolično odseva osrednje motive romana o skrivnostnem planetu, na katerem kozmične sile presegajo običajne človeške zmožnosti.

V središču zgodbe je skupina sedmih romarjev, ki se odpravi na zadnje romanje k Sraku, skrivnostnemu bitju, povezanemu s Časovnimi grobnicami, kjer čas ne teče po običajnih zakonitostih. Vsako poglavje v drugačnem pripovednem slogu predstavi zgodbo enega izmed romarjev in postopoma razkriva njihove motive ter bogato zgodovino sveta Hiperiona.

Dogajanje se odvija na pragu galaktične vojne. Hegemonija, Tehnojedro, zveza umetnih inteligenc, ki je človeštvu omogočila vrsto prelomnih tehnoloških dosežkov, in Obstranci, ljudje, prilagojeni življenju v vesolju, predstavljajo tri različne poglede na prihodnost človeške civilizacije. V ozadju osebnih zgodb se tako odpirajo vprašanja o umetni inteligenci, veri, usodi, času in evoluciji človeka.

Hiperion je izjemen roman, saj združuje filozofijo, osebne zgodbe neobičajnih osebnosti, domišljijsko bogato zgrajen futuristični svet ter številne literarne, zgodovinske in mitološke reference, kar bralca spodbuja k razmisleku o veri, smislu trpljenja, svobodni volji, umetni inteligenci in prihodnosti človeštva. Simmons postopoma razkriva skrivnosti svojega vesolja, pri čemer vsako novo poglavje odpira vedno več vprašanj, na katera bo avtor odgovoril v nadaljnjih delih serije, zato roman vse do zadnjih strani ohranja občutek skrivnostnosti in napetosti. Prav zaradi svoje pripovedne izvirnosti, intelektualne globine in brezčasnih tem Hiperion tudi desetletja po izidu ostaja eno najvplivnejših del sodobne znanstvenofantastične književnosti. (ND)