Hitreje ko grem, manj me je

Svojeglava gospa v jeseni življenja nas vodi skozi svoj vsakdan, ki zajema predvsem pletenje in svojevrstno izmikanje družabnim stikom. Ob branju osmrtnic poskuša opraviti bilanco svojega življenja in zajeti odtis, ki ga bo pustila v svetu. Svojo komunikacijo z ljudmi želi od svojega dolgoletega zakonca, statistika Epsilona, razširiti tudi na okolico sostanovalcev, prodajalcev in mimoidočih, a se ji to vsakič znova spektakularno izjalovi, doživetja pa (nenamenoma) šaljivo povezuje s pesmimi, nakopičenimi banalnimi življenjskimi modrostmi in pregovori, ki jih je pridobila preko televizijskega programa in osmrtnic.

Literarni prvenec norveške pisateljice iz leta 2009 se bere kot igriva pripoved o ograjevanju od sveta, skozi infantilen pogled ostarele protagonistke pa se prikazuje tudi trezna in pretresljiva zgodba o spogledovanju s smrtjo.