Hribci kremeniti

Pred nami je zbirka, v kateri je kot na dragoceni ogrlici iz “jezerskih biserov” nanizanih triinosemdeset kratkih filozofskih “sentenc” o družinskem življenju sredi pradavnine. Vsaka od njih je dolga natanko za en miselni preval, ki se ga da razgrniti na eni sami stripovski strani, v njej pa o življenju razmišljajo že dodobra uigrani slovenski “kremenčkovi”. Nivo razmislekov usmerja Dajnomir, rahločuten filozof, pesnik in prazgodovinski sanjač, ki mu realnost povzroča precej težav in se glede “tubiti” zanaša na svojo boljšo polovico Milibožo. Ta “nosi hlače” in zna s pragmatično kuhinjsko filozofijo “najprej žganc, potem flanc” usmeriti marsikateri zablodeli miselni ovinek “poglavarja družine”. Tukaj je tudi njun naslednik Milimir, ki že v rosni mladosti izčisti spoznanje, da mu v družinski hiearhiji pripada središčna vloga. Splet treh življenjskih nazorov humorno in samoironično določa medsebojne odnose in tipične vloge v družinski “areni”, ki je skrbno zasebna, tu in tam pa plaho in previdno obrnjena navzven, v svet sosedskega in tujega. Bralec je tako povabljen v razgibavanje z miselnimi prevali, preskoki in akrobacijami, v katerih sta se poezija in filozofija prisrčno in brezskrbno prijeli pod roko in jo ubrali križem kražem po prazgodovini, kot ga od pradavnine do danes določa nespremenjen življenjski krog. Enakovredna učinkovitosti besednega humorja je tudi rokohitrska spretnost devete umetnosti. Še več, s svojim specifičnim stripovskim komentarjem zapolnjuje bele lise, ki jih besedilo kdaj spoštljivo zamolči. A od prvega štetja v pradavnini pa vse do danes, kot je trdno prepričan avtor, zares šteje samo eno spoznanje: “svet je res čudovito urejen” in ga je znotraj tega življenjskega kroga vendarle treba imeti rad. “Z večerjo ali brez”. Knjiga in njeni ustvarjalci si zato zaslužijo PRIZNANJE ZLATA HRUŠKA.