Ime čarobnega drevesa

Južnoafriška pisateljica in njen rojak, slikar in ilustrator, se slovenskim bralcem s prevodom slikanice o čarobnem drevesu, predstavljata prvič. Zgodbica je zgrajena po vzorcu mnogih afriških živalskih pravljic, v katerih navidez neznatna živalca reši nalogo, ki je mogočnejše in drznejše živali pred tem niso bile sposobne rešiti. Osrednji problem je značilno afriški: voda in z njo hrana. Ob reševanju tega problema zgodbica izpostavi nekaj tipičnih afriških značilnosti: brezglavo bežanje zebre, prislovično dober spomin slona, klepetavost opic, nasproti neizprosnosti pitona in absolutni moči leva. Vse te lastnosti se v odločilnem trenutku izkažejo kot nezadostne pri reševanju lakote in žeje. Edina, ki zmore premagati oviro, je pesem, afriška pesem. Neznatna želvica, oborožena z modrostjo svoje prababice, ve, da pesem zmore največ. Izvirna ilustracija zvesto spremlja pripoved, dodaja pa ji plesni ritem, ki se ves čas vije okoli čarobnega drevesa in nikoli ne obmiruje. Čeprav belca, oba avtorja izžarevata tisto afriško barvitost, ki sta je bila deležna že ob rojstvu.

Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2014, str. 35, avtor Vojko Zadravec.