Irski dnevnik

Heinrich Böll, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1972, je med družinskim obiskom Irske ustvaril kratek potopis, ki z leti ni izgubil svoje vrednosti. V kratkih poglavjih so popisani avtorjevi osebni vtisi, saj z ostrim očesom opazuje dogajanje v okolici. V besedilo so ujeti iskrivi pogovori z domačini, monumentalne znamenitosti in drobne podrobnosti, ki bi marsikateremu opazovalcu ušle. Poleg konkretne izkušnje utripa otoške dežele lahko bralci izvemo veliko novega o irski kulturi in življenju. Ne gre za suhoparno naštevanje objektivnih podatkov, temveč za literarno bogat zapis zanimivosti, ki mu ne manjka niti družbenokritičnega pogleda.

Na Irskem so v času avtorjevega obiska še vedno prisotni spomini na vpliv Nemcev, pomembno vlogo pa ima tudi Cerkev. Ob tem se avtor ves čas ozira na literarne velikane te dežele. Celotno besedilo je začinjeno s potovanjem z vlakom na kredit, medtem ko ugotavljamo, ob katerih urah se Irci nagibajo k enozložnicam in kakšna je njihova tradicionalna kultura nagibanja kozarcev. Irska, polna zelenja, pa tudi revščine in životarjenja, se pred bralci razkriva z vsemi svojimi zvoki, pogledi, besedami in vrvežem. (EZ)