Italijansko potovanje

V začetku septembra 1786, ko je Goethe dopolnil komaj 37 let, se je izmuznil svojim dolžnostim in pisateljski slavi, ki jo je prinesel roman Trpljenje mladega Wertherja, ter si vzel čas za potovanje s plačano odsotnostjo. V Italijo je potoval anonimno, da bi si omogočil svoboden razmislek o svojem življenju in življenju nasploh. Obiskal je Trento, Gardsko jezero, Verono, Vicenzo, Padovo, Benetke, Bologno, Rim, Neapelj in Sicilijo, s potovanj pa je napisal številna pisma prijateljem v Nemčiji, ki so kasneje služila kot osnova za pričujoči potopis.

Za Goetheja je bila Italija topel, strasten jug v nasprotju z vlažnim, negostoljubnim severom – kraj, kjer je bila klasična preteklost še vedno živa, čeprav v ruševinah. Med bivanjem v Italiji je želel vsrkati razmere in okolje tega pomembnega kulturnega področja. Poleg spodbude za preučevanje naravnih danosti Sredozemlja so ga zanimala umetniška dela različnih obdobij, najbolj pa ga je očaral italijanski življenjski slog. Svoje dnevniške zapise s potovanja je izdal šele po tridesetih letih in sam priznal, da je v njih več avtoportreta kot popotništva. (TP)